Je visoko letal, šel se ptiča,
bil bi jastreb, orel, bil ujeda,
pa le brglez je, ki čudno gleda,
ko se mu ponudi ptičja piča.
Večji hoče ptiček kos pogače,
rekli so mu, naj gre pa med srake,
tam kjer ptičke zbirajo se take,
ki imajo prevelike hlače.
On razmišlja, kakšne ptičje sorte
imidž bi najbolje mu ustrezal,
rdečim tičem bil se je zavezal,
torej hoče kos največji torte.
Slednjič se pomeša med šahiste,
se za kralja ptičev sam razglaša,
z razoglavostjo se tam ponaša,
ki močno spominja na škvadriste.
S ptiči šahovsko prevzame zvezo,
najbolj so povšeči mu trdnjave
rdeče, niso črno-bele prve,
takšno ptiček naš razvija tezo.
Razoglavec s kraljem požvižguje,
bi kraljico vzel in dva skakača,
vneto ptič figurice prevrača,
lastnih kajpak ne, edino tuje.
Vzgaja v duhu tem šahiste mlade,
češ rdeči pač so vaši prsti,
ve se, da ste vedno vi na vrsti,
ko figure se podtalno krade.
