Se razjezil, zjokal, raztogotil
je fante iz ulice sosednje,
se postavil bi na noge prednje,
da bi koga kdaj vsaj s tem premotil.
O nasilju je razpravljal danes,
da v spirali se le povečuje,
njega pa ves mesec ustrahuje
strašni ulični nasilnež Janez.
Si ves mesec že na plan ne upa,
ker v spirali sila se kopiči,
treba je končati s tem pri priči,
je fante se cmeril iz obupa.
Hitro Janez ga je v kot postavil,
mu obrisal solze, smrkelj lažni,
da zijal samo je Lukec važni,
komaj kakšno še potem izdavil.
A zamisliti se vendar kaže,
vidno stara se fante v spirali,
siv postaja, bi ga prepoznali
komaj še, saj videz pač ne laže.
Pravijo, sam sebi dela silo,
da potegnil bi za sabo tiste,
ki se štejejo za penzioniste,
da bi milo takim se storilo.
Se storilo, ko se on pojavi,
zdelan ves, postaran od nasilja,
fant očitno v tiste konce cilja,
malo še, pa penzionist bo pravi.
Toliko na kratko o spirali
in nasilju, mesečevih menah,
o fantetovih na ustih penah,
žalostno, ni da bi se smejali.
