»Kasno Marko na Kosovo stiže!«,
iz poražencev je pesem cikla,
znana, ki je na Balkanu vznikla,
a dogaja se Evropi bliže.
Turki, ko potrkajo na vrata,
ko ni varna Kolpa več ne Sava,
ko sovragov prava je poplava,
spomnimo se Markovega brata.
Šarac bil kot brat mu je edini,
konj neznane pasme dasiravno,
vlogo je opravil to postavno,
da uprl se je na ravnini.
Kjer ravnina kolpska se razteza,
tam je svoje sile razprostranil,
Šarac konj z vojaštvom se je branil,
takšna ljudske pesmi je pretveza.
V bran postavil se je vod Rjavčkom
s četo petintrideset vojakov,
kdo nasedel mu bo od bedakov,
da vojaštvo plava brez rokavčkov.
Dva sta konja nam dovolj, je zinil,
Šarac in Rjavček sta imeni,
ljudska pesem ki o njiju meni,
da pred njima Turek bo izginil.
Saj ko videl bo oba junaka
in pa četo tridesetih z njima,
valjal se od smeha bo, ta rima
pa povzdignila ju bo, bedaka.
