Karl Dežman najprej bil je Drago,
Dragotin, če čisto smo natančni,
v slabi situaciji finančni
Nemcem se prodal za čisto vago.
Tega že stoletje je minilo
in še drugega kar polovica,
vse povedano je žal resnica,
nanjo se je skoraj pozabilo.
Temu Dežmanovo renegatstvo
svojčas so Slovenci rekli vrli,
češ da Nemcem vsi so se uprli,
Dežman le da z njimi pil je bratstvo.
Po stoletju novi se pojavi,
ki slavili prej so ga kot brata,
zdaj imajo ga za renegata,
češ da ne prisega barvi pravi.
Kdo to pravi, vprašal sem naivno,
pa odgovora mi niso dali,
bržčas pravobarvni so se zbali,
da zatoži vse jih sukcesivno.
Rep med noge stisnejo hinavsko
in ime, če treba, spremenijo,
po privatnih kotih pa norijo,
češ da Dežman tolče napadalsko.
Theodor je z njimi in Giuseppe,
troha cepca še in nekaj slame,
je nevarnost silna, da se vname,
Dežman renegat da jih pretepe.
