Lokostrelska se četverka zbrala
na predtekmovanju je pred časom,
priklonili so se mnogi asom,
vsa pozornost se je strelcem dala.
So napeli štirje lok postavni,
v strelsko se falango povezali,
vse od sebe vsakokrat vsi dali,
naj svet vidi končno, kdo je glavni.
Naj udarci bodo vsakič bliže,
Anja rada bi ukazovala,
pa se Lenča je takoj odzvala,
da je streljati mogoče niže.
Da še nižji so udarci strelov,
Lukec s Šmarcem jima dokazuje,
vsak po svoje strelcem poveljuje,
tej falangi iz četvero delov.
Bomo, brez skrbi, jih sestrelili,
bo zavladal znova lok s puščico,
mi bojujemo se za pravico,
da ugled bi končno pridobili.
Streljajo s podporo, češ da prav je,
da streljánje nikdar ne poneha,
toda slaba je nadvse uteha,
da zadeli so le v ljudstva zdravje.
Štirje hkrati loke so napeli,
a zavladala je zgolj tišina,
je prehuda namreč bolečina,
ko v kolena s tem so se zadeli.
