Marsikak poklic je zapostavljen,
koliko se za drobiž jih trudi,
koliko zatira šef jih hudi,
ni pa vsak poklic že izpostavljen.
Izpostavljen, to je jasno viden,
viden množicam na sceni javni,
tam, kjer niso glavni vsi in slavni,
biti moraš tam nadvse previden.
Policistu ni lahko kje v gneči,
kjer koles se starih truma vije,
stežka kjer med bebčki se prebije
in še težje njih polom prepreči.
O vojaku da ne govorimo,
zlasti če opreme mu ne dajo,
norca brijejo, se z njim igrajo,
ko državni praznik proslavimo.
Izpostavljen kajpak je novinar,
z grožnjo ta pogosto se soooča,
če je tema za barabe vroča,
je njegov težko prislužen dinar.
Ni lahko nikomur od naštetih,
toda vsak se še kako zaveda,
da za spremljevalko mu je beda,
utrdi se slednjič v dolgih letih.
Mi zato zares ni razumeti,
kaj repenčita na sceni javni
zaposleni dve se, nič postavni,
kaj hoteli vendar bi imeti?
Kaj ju žuli, kaj za vraga ščipa?
Treba vedeti je pač obema,
da se njuno delo tudi snema,
izpostavljen da poklic je cipa.
