Podpisniki pričujočega javnega poziva v dobri veri in z najboljšimi nameni ugotavljamo:
– da sta slovenski in hrvaški narod vselej živela v sožitju in miru, brez medsebojnega vojskovanja in nerešljivih sporov, navzlic občasnemu nestrinjanju;
– da sta obe nekdanji republiki Socialistične federativne republike Jugoslavije v mesecu juniju 1991 razglasili neodvisnost in samostojnost, in sicer kot državi Republika Hrvaška in Republika Slovenija;
– da sta novonastali sosednji državi v obdobju od leta 1992 do leta 2009 poskušali na različne načine rešiti spor glede kopenske in morske meje, vendar žal brez uspeha;
– da sta 4. novembra 2009 v Stockholmu pod okriljem Evropske unije podpisali Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki je začel veljati 29. novembra 2010, in ga skupaj registrirali pri sekretariatu Organizacije združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. Pisni del arbitražnega postopka je potekal od februarja 2013 do marca 2014, potem pa je v času od 2. do 13. junija 2014 sledila ustna obravnava pred arbitražnim tribunalom v Haagu;
– da je postala Slovenija polnopravna članica Evropske unije že leta 2004, Hrvaška pa šele leta 2013, potem ko je Slovenija na podlagi Arbitražnega sporazuma, v pričakovanju njegove polne uveljavitve, umaknila pridržke k odprtju in zaprtju pogajalskih poglavij, ki so bila povezana s sporom;
– da sta 22. julija 2015 srbski Kurir in hrvaški Večernji list objavila novico in pozneje nezakonito pridobljene zvočne posnetke neprimernih telefonskih pogovorov med slovenskim arbitrom in agentko, na podlagi katerih je Hrvaška izjavila, da je zanjo arbitražni postopek postopek kompromitiran in končan;
– da je 30. junija 2016 arbitražno sodišče kot edini pristojni organ po mednarodnem pravu odločilo z delno razsodbo, da incident ne pomeni bistvene kršitve Arbitražnega sporazuma, ki zato ostaja v veljavi in se postopek v spremenjeni sestavi arbitražnega sodišča nadaljuje;
– da je arbitražni tribunal 29. junija 2017 razglasil končno razsodbo o kopenski in morski razmejitvi med Hrvaško in Slovenijo, ki je del mednarodnega prava, zato bi morali obe pogodbenici v skladu z Arbitražnim sporazumom v šestih mesecih ukreniti vse potrebno za izvajanje razsodbe, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, a Hrvaška tega še ni storila;
– da se še naprej dogajajo incidenti predvsem v Piranskem zalivu in ostra politična retorika, kar zelo slabo vpliva na dobrososedske odnose in diplomatsko, gospodarsko, upravno, policijsko, pravosodno in kulturno sodelovanje.
Podpisniki zato v evropskem in mednarodnem duhu mirnega in prijateljskega reševanja sporov ter z vso strokovno odgovornostjo in zaskrbljenostjo pozivamo hrvaško predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednika vlade Andreja Plenkovića, predsednika sabora Gordana Jandrokovića in vse hrvaške kolegice in kolege pravnike,
– da zagotovijo spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so predpisane s Pogodbo o Evropski uniji, od katerih je ena najpomembnejših vladavina prava oziroma pravna država, ki vključuje spoštovanje mednarodnega prava;
– da Hrvaška v skladu z evropskim primarnim pravom upošteva načelo lojalnega sodelovanja, na podlagi katerega so se Evropska unija in države članice dolžne medsebojno spoštovati in pomagati pri izpolnjevanju nalog iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– da Hrvaška nemudoma preneha s kršitvami Arbitražnega sporazuma, arbitražne odločbe in sekundarnega evropskega prava, vključno z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki;
– da Hrvaška v sodelovanju s Slovenijo dosledno implementira odločbo arbitražnega sodišča z dne 29. junija 2017, ki je dokončna in pravno zavezujoča.
V Ljubljani, Mariboru in Portorožu, 2. aprila 2018
Zveza društev pravnikov Slovenije:
zasl. prof. dr. Lojze Ude, predsednik
Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije:
prof. dr. Darja Senčur Peček, predsednica
Individualni podpisniki:
prof. dr. Marko Pavliha
izr. prof. dr. Vasilka Sancin
asist. Boštjan Koritnik
zasl. prof. dr. Ciril Ribičič
prof. dr. Verica Trstenjak
izr. prof. dr. Patrick Vlačič
dr. Dominika Švarc Pipan
dr. Urška Kežmah
Bojana Kmetec Rošic
mag. Jana Rodica
Eda Kodrič
prof. dr. Ernest Petrič
