Pocestnica trdi, da nič ni kriva,
ni organizator tistih orgij v petek,
ki bile bi naj šele začetek,
se za drugimi sramotno skriva.
Prošek, glej, potem na dušek spije,
pravi, da ničesar ni popila
in še manj kozarec proška zlila,
sramežljiva vsa potem se skrije.
Da ozvočeni so njeni kriki
z dovoljenjem, še trdi deklina,
ker da dovoljenje z glažem vina
naj dobila bi pri mestni kliki.
Nič ne ve o tem uprava mestna,
kje, od kod ji takšno dovoljenje,
niti ne vedo, da za življenje
dela kot protestnica pocestna.
Se pocestnica za tviter grabi,
tam se njeno delo oglašuje,
tam pod ceno prošek se kupuje,
oh, presneto, kaj je danes v rabi.
Punca s proškom, zraven kriki strašni,
po ozvočenju po mestu v petek,
bi za policijo bil zadetek,
če jo pridrži na cesti prašni.
A da je z biciklom in prehitra,
policaj da packe ne ujame?
No, potem motor naj drugič vzame,
brž jo zgrabi, proška z njo dva litra.
