Poka kakor svojčas v Sarajevu,
rekli so, je vojna, tu ni dvoma,
pa posredi je samo diploma,
ki raznese jo ob belem dnevu.
Jo raznese, ker je znotraj votla,
zunaj pa oblike ni nobene.
Za granate gre ponarejene,
ki na plano meče jih iz kotla?
Nak, v bosanskem loncu zgolj se kuha
loj masleni, v njem sploh ni streliva,
a nekoga smrtni strah poliva,
ves prestrašen bes in ihto bruha.
Je izginil, se potuhnil čisto.
Kaj, kateri, ali loj masleni?
Skrila se je mevža in zdaj peni,
konec je pred vrati, to je tisto.
Streli v Sarajevu, atentator?
Niso streli, bomba je pa močna,
mora tuli, poka, mora nočna,
prdce spušča vso noč plagiator.
Ga iz lastne luknje je zadelo,
kar od blata svojega pridelal
je doslej in ni dovolj zadelal,
brizga mu naravnost v trdo čelo.
