Imam tri poljske prijatelje, vse še iz časov, ko sem se kot najstnica navduševala nad dopisovanjem z mladimi iz celega sveta. Benedykta poučuje tehniko in fiziko na tehničnem liceju v Gliwicah, ki so nedaleč stran od bolj poznanih Katowic. Jolanta je profesorica angleščine na prestižni Drugi srednji šoli v Szczecinu. Leszek je diplomant Višje pomorske šole v Gdynji in se je po kratki mornarski karieri ustalil kot zastopnik prodaje Rolls Roycev na Poljskem. Čeprav otroci socializma, rojeni v letih 1971 in 1972, ki so odraščali v sivi Poljski pod težko roko generala Jaruzelskega, v začetku 90. let pa razmišljali o emigraciji, so vsi brez težav dobili zaposlitve v svojih poklicih. Nihče jim ni ponujal začasnih zaposlitev za določen čas treh mesecev, jih silil v polovični čas ali od njih zahteval, da odprejo svoj espe in sami poskrbijo za svoje socialne pravice. Če si novih zaposlitev ne bodo iskali drugje, imajo dobre pogoje za to, da dočakajo upokojitev in vsaj spodobno pokojnino kar v teh delovnih organizacijah.
Kako je pri nas? Eden od diplomantov angleščine je bil moj sodelavec v nevladni organizaciji, kjer je skupaj z gojenci risal, hodil na sprehode in izdeloval svečke. Kolegica je kot učiteljica fizike zamenjala že šest šol, pretkani delodajalci pa so z njo delovno razmerje vedno sklenili le za 10 mesecev, da je poletne počitnice tradicionalno prebila na zavodu za zaposlovanje. Sedaj pa ji je uspel veliki met in njen zadnji delodajalec je pogodbo z njo sklenil vse do konca leta 2022. Ali bo takrat konec sveta ali pa bodo samo ukinili šolo, ji niso povedali. Diplomanta pomorstva sicer ne poznam nobenega, vendar dvomim,da bo ga doletela kakšna bolj optimistična situacija. Verjetno bi bil še najbližje svojemu poklicu, če bi na razmajani barkači lovil ciplje.
Vlada se skupaj z zavodi za zaposlovanje hvali z zmanjšano brezposelnostjo in navaja številke, ki naj bi njihovo hvalisanje potrdile, kot da je 80 755 brezposelnih ljudi malo. Nihče ne pomisli na to, da nezaposlenost nima negativnega učinka samo na iskalca zaposlitve temveč tudi na njegove bližnje, torej starše, partnerje, otroke, še posebej zaradi katastrofalne socialne zakonodaje, ki brezposelnega še dodatno kaznuje z vknjižbo na premoženje, če bo denarno pomoč prejel več kot osemnajstkrat v 24 mesecih. Da bodo kaznovani dediči, ki niso prav nič krivi za to, da je njihov roditelj brez dela, ne briga nikogar, še najmanj pa glavnih akterjev te psihopatske politike, Pahorjeve vlade z ministrom Svetlikom in državno sekretarko Anjo Kopač Mrak, ki so bili vsi nagrajeni z novimi dobro plačanimi službami. Hvalisavci prav tako »pozabljajo« povedati, da se je brezposelnost v enem letu močno znižala tudi zaradi izbrisa, ko so v letih 2016 in 2017 zaradi različnih razlogov iz evidenc zavodov izbrisali kar 10 000 iskalcev zaposlitev. Kakršnokoli število torej navaja vlada, vedno ji moramo prišteti še teh 10 000 ljudi, da dobimo realno število brezposelnih v Sloveniji, ta pa se torej približuje 100 000! V svojem trudu prikrivanja realnih dejstev gre država še naprej, ko se izogiba navajanju podatkov o tem, za kakšne zaposlitve sploh gre, saj je pokazateljem uspešnosti vlade bolj težko priznati, da gre v veliki večini za zaposlovanje za določen čas, v kar se lahko prepriča vsak, ki spremlja zaposlitvene oglase. Statistični podatki, ki jih navaja Zavod za zaposlovanje RS kažejo, da se je v prvih dveh mesecih tega leta sicer res odjavilo 14 300 iskalcev zaposlitve, vendar se jih je v istem obdobju 16 521, torej kar 2221 več, na novo prijavilo, največ tistih, ki se jim je zaključila zaposlitev za določen čas. Medtem ko nekje nekdo dobi zaposlitev, jo drugje nekdo izgubi, tudi tisti, ki so se pred meseci izpisali iz zavoda, sedaj pa se po pretečeni pogodbi za določen čas vračajo na Zavod. Pomembno je omeniti tudi, da se v času gospodarske rasti sicer res rahlo poveča zaposlovanje, vendar gre v večini primerov za nizko profilirane in slabo plačane zaposlitve v industriji, ki bodo ob prvi večji krizi prve spet izginile. Nova kriza pa, kot vemo, že prihaja. O tem pričajo tudi najnovejši trije primeri odpuščanja delavcev: zaradi upada naročil za tiskovine bo Gorenjski tisk odpustil 100 ljudi, Gorenje ne potrebuje več 300 delavcev, ki so vsi imeli pogodbe za določen čas, zaposlili pa so se prek avtorskih agencij, še ena firma, katere imena si nisem zapomnila, pa bo 55 delavcev poslala v predčasni pokoj. V mesecu februarju ali marcu se je torej povečano število na novo prijavljenih iskalcev dela, s čimer se Zavod verjetno ne bo javno hvalil. Že omenjene zaposlitvene agencije so pravo leglo izkoriščanja poceni delovne sile, ki delavcem le nekaj pred iztekom pogodbe o zaposlitvi to podaljšajo ali pa ne.
Ministrica za delo Klampfer je napovedala boja prekarnim oblikam zaposlitve in izkoriščevalskim posrednikom zaposlitev, morala pa bo začeti kar pri sebi, saj je največ kratkotrajnega dela poleg v šolstvu in kulturi ravno v socialnem varstvu. Morda kdo meni, da je nemogoče, da bi neka organizacija razpisala delovno mesto za samo dva tedna, pa naj omenim, da se je julija 2018 zgodilo tudi to, glavni akter pa je eden od centov za socialno delo. Februarja letos so bila v socialnem varstvu objavljena tri prosta delovna mesta za čas treh mesecev, trenutno je na Zavodu na voljo sedem zaposlitev za socialne delavce, od tega samo ena za nedoločen čas. Zakaj bi Klampfer zanimali brezposelni trgovci, profesorji, anglisti ali tekstilni tehniki, ko pa še za »svoj« kader ne zna poskrbeti? Kaj že pravijo o kovačevi kobili? Zaposleni na centrih za socialno delo so decembra z ministrico dosegli odobritev 73 novih prostih delovnih mest, od tega so bila do tega trenutka samo tri, če omenim ljubljansko in gorenjsko regijo, javno objavljena na zaposlitvenih portalih. Sama sem takoj januarja, ne da bi čakala na razpise, poslala ponudbe na 34 Centrov, pa sem dobila samo en odgovor, pa še ta zavrnilni. Pri njih novih zaposlitev ne bo. Kako se bodo torej zapolnila ta prosta delovna mesta?
Tretji odstavek 49. člena slovenske ustave navaja, da je vsakemu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, v praksi pa 75-80 % prostih delovnih mest predstavlja skriti trg, ko se delovna razmerja sklepajo prek zvez in poznanstev. Da kršitev ustave ne bi bila preveč očitna, je večina prostih delovnih mest sicer javno objavljenih in v obupanem brezposelnem človeku se vzbudi upanje, da bo morda tokrat kaj uspeha, nato pa sledi bridka streznitev in povratek v še globlji obup. Običajno je ritual tak, da delodajalec, ki ima seveda že vse od začetka svojega kandidata, nekaj časa počaka, potem pa razpošlje obvestila neizbranim, ki jih večine niti na razgovor ni povabil, da niso bili izbrani ter se jim zahvali, ker so izkazali interes za zaposlitev v njihovi ustanovi. Govorim iz lastnih izkušenj, ko sem se leta 2016 v dveh mesecih prijavila na šest oglasov, za katere sem izpolnjevala prav vse pogoje, pa nisem bila vabljena niti na razgovor. Do pisnega obveščanja neizbranim kandidatom pride, če se delodajalec zaveda, da mora po zakonu o delovnih razmerjih v roku osmih dni od sklenitve delovnega razmerja preostale kandidate obvestiti o tem, da niso bili izbrani. Prav tako mora na zahtevo kandidata delodajalec vrniti tudi vse dokumente, predložene vlogi, s katerimi je dokazoval, da izpolnjuje zahtevane pogoje. Povsem druga pesem pa je bolj običajno ravnanje zaposlovalcev, ko neizbranih kandidatov sploh ne obvestijo, da niso bili izbrani in ne premorejo empatije do ljudi, ki nestrpno čakajo na odziv, ki jim utegne spremeniti življenje…. na bolje. Delovni inšpektorji sicer lahko izrečejo globe, vendar pa to brezposelnemu ne bo pomagalo priti do službe, da ne govorimo o tem, da se nihče ne želi zameriti delodajalcu, ki bo morda prav kmalu spet kadroval. Kako stresna je ignoranca delodajalca za iskalca zaposlitve, sem na svoji koži izkusila tudi sama. Spominjam se utripanja srca, ko sem odpirala elektronsko pošto in iskala morebiten odgovor delodajalca, ki sem mu poslala vlogo, ko pa odgovora še ni bilo, nisem vedela, ali naj bom vesela, ker to pomeni, da ni negativnega odgovora in da upanje še obstaja, ali pa naj se jezim, ker me še vedno puščajo v negotovosti. Na koncu si prosilec za zaposlitev kljub temu, da dobi negativen odgovor, prav oddahne, da je agonija čakanja mimo in se lahko pripravi na nov krog poniževanj in razočaranj.
Ministrstvo za delo pa je v začetku marca razpisalo dve prosti delovni mesti, obe za določen čas in sicer eno do konca leta 2021 in drugo do konca leta 2022. Prekarno delo v resorju »borke« proti prekariatu? Kakšna neslana šala!
Alenka Marinč, univ. dipl. soc. del., Spodnje Pirniče
