Je posebne vrste ta golobček,
o rumenoglavi glasni tici,
če povemo čisto po resnici,
videti je bolj kot kakšen pobček.
Toda videz vara, saj posebne
rekli smo, golobček ta je vrste ,
drugim ticam gledal bi pod prste,
preference negoval osebne.
Se razvedelo je, da na štiri
vse strani njegova karma sega,
zdaj še s peto da stranjo onega,
horizont se mu občutno širi.
Peta stran katera je za vraga?
Poleg štirih da obstaja peta?
Stran, v katero naš golobček leta,
na vse kriplje si pri tem pomaga.
Da ni kul okolje to sedanje,
štiri zgolj strani, je ptiček mnenja,
s peto se zato stranjo še drenja,
rad celotno bi obvladal stanje.
Na vozovih štiri so kolesa,
petega si torej je omislil?
Kul, če nanj golobček bo pritisnil,
misli, da odprejo se nebesa?
Kaj vem, kaj zares golobček misli,
a ker katastrofa so vsa štiri,
v peto stran ko sili, v plehki veri
upa na rešitev ptiček kisli.
Peta stran lahko ga le rešuje,
peto je kolo pri vozu glavno,
je rezervno, skratka je popravno,
z njim iz jarka ptiček voz dviguje.
