Piše: Vili Kovačič
Spoštovani prisotni vsi navzoči in vsi ki nas spremljate prek medijev. Zelo vesel sem zaradi številnega obiska ki ga vidim tukaj, tako z obiskom svete maše kot same proslave v spomin na TIGR. Naša proslava je drugačna od drugih in dosedanjih in to že po naslovu, ki se tokrat glasi: TIGR se vrača iz pregnanstva, in s podnaslovom vrnimo čast primorskim rodoljubom kar je podnaslov knjige, ki je pripravljena za tisk in bo v kratkem izšla v Trstu izpod peresa našega častnega člana društva gospoda Milana Gregoriča, ki je prav tako pred leti že nastopil na tej proslavi in je avtor nove knjige s citiranim naslovom torej – TIGR se vrača iz pregnanstva in vrnimo primorskim rodoljubom čast, ki jim pripada.
Obenem pa prek imena našega društva – to je Slovenski TIGR 13. maj- želimo ponovno sporočiti javnosti, da TIGR ni samo primorski, ampak je vseslovenski in je seveda celo evropski, in si spričo tega zasluži veliko razširjenost, čeprav ga mnogi naši ljudje na levici skušajo reducirati in pomanjšati v lokalni, občinski okvir.
S sveto mašo in bogoslužjem po sporočamo ljudem, da je tigrovstvo tako kot vsa Evropa utemeljena na krščanstvu in so bili duhovni temelji tigrovstva utemeljeni na krščansko socialnem gibanju v tajni organizaciji duhovnikov z imenom Svečeniki sv. Pavla, katere vodilni protagonisti so bili Janko Kralj, slikar Tone Kralj ter znameniti duhovnik in politik – tako rekoč disident Cerkve, katoliški duhovnik in politik Virgil Šček, katerega življenjska zgodba je odlično popisana v knjigi Ivana Sivca »Ljubil sem Slovenski narod«.
Zato danes s toliko večjim veseljem in zadoščenjem najavljam novo knjigo z naslovom »TIGR se vrača iz pregnanstva«. Da pa TIGR ni samo primorski, ampak je vseslovenski in celo evropski fenomen, je splošno znano in izhaja že iz dejstva, da je pred drugo svetovno vojno pred fašizmom deset tisoče Primorcev iskalo azil in dobilo življenjski prostor v matični domovini predvsem v območju Maribora in na Štajerskem – takrat sicer še v Jugoslaviji. Med njimi je bil tudi vojaški poveljnik TIGRA Danilo Zelen, ki ima v Ljubljani za Bežigradom spominsko ploščo. To pa je tudi vse, oziroma skoraj vse kar priča o njem. Zato aktualno državno oblast, ki ima velikanske težave z narodovim spominom, pozivamo, da na Trg republike postavi spomenik tigrovcem na kraju, kjer brezoblični delavci sledijo svojemu voditelju Edvardu Kardelju, ki je – to je treba jasno povedati, skupaj s Kidričem storil vse, da TIGR izgine iz narodovega spomina in po njuni zaslugi ni bil kolektivno sprejet v OF. Njuno geslo je namreč bilo – posameznike sprejeti, ORGANIZACIJO UNIČITI. A pustimo zdaj to.
Zato je še toliko bolj pomembno da dan spomina na TIGR postane državni praznik dela prost dan. Namesto 2. maja, ki ga sicer nima nobena država, ki je članica EU. Skratka, čas je, da s praznikom popravimo svoj dolg do TIGRA in narodovega spomina, kar je sicer samo še ena neizpolnjena naloga koalicije DEMOS, ki bi jo morali realizirati že leta 1990. Takrat je to predlagal vodja kranjskih liberalcev in župan KRANJA gospod Vitomir Gros, ki ga vidim tudi danes tukaj in ga lepo pozdravljam.
Prav posebna naloga in neporavnani dolg pa je v odnosu TIGRA do Evrope oziroma Evrope do Tigra. Zato pozivam vse kandidate za EU poslance v novi EU parlament, da se v EU parlamentu zavzamejo za postavitev spomenika prvemu antifašizmu v Evropi v središču EU, v Bruslju, da bodo EU birokrati in politiki končno vedeli o čem govorijo in izvedeli, kako in kje je, ter zakaj je, nastal antifašizem. Namest, da ob zavezniških proslavah konca druge svetovne vojne pri zahodnih zaveznikih prosjačimo za priklopni sedež na balkonu, se s TIGR- om zlahka uvrščamo na prvo mesto v parterju.
In še nekaj o spomeniku na tem kraju, kjer smo danes. To kar je še ostalo od spomenika počasi izgineva in je obsojeno na popolno izginotje. Zato predlagamo državi, da se ta kraj rekonstruira s postavitvijo nove stare tako imenovane Lovšinove koče po načrtih tistega časa, ki še obstajajo in tako postane ta prostor enovit kompleks spomina, zemljišče pa naj preide v državno last. Kar se tiče kapelice kjer poteka sv. maša, bi jo sicer raje imeli v ožjemu območju spomenika, a ker je ni mogoče prestavljati je treba obe točki razpoznavno povezati. S tem posegom bi lahko prišli do enovitega spominskega parka, kakršnega si TIGR kot edinstveni kraj prvega spopada z okupatorjem tudi zasluži.
Hkrati pa naj spomnim na monumentalni spomenik na Cerju, ki je izgubil svoj pomen in namen. Namesto BRANITELJEM SLOVENSKE ZEMLJE ga po novem poimenujejo SPOMENIK MIRU. Čemu neki!? Zato predlagamo in obenem pričakujemo od vlade, da notranjo ureditev tega edinstvenega in veličastnega spomenika pristojni čimprej očistijo miroljubniške navlake in spomenik uredijo po izvornih načrtih Evstahija Preglja in velikega borca zanj, to je tragično mnogo prezgodaj umrlega primorskega rodoljuba Karla Kocjančiča.
Spoštovani, naštel sem le glavne predloge, naslednje leto bo minilo 20 let od prve državne proslave, ki je bila uprizorjena na tem kraju 13. maja leta 2005 z neposrednim TV prenosom, ki se je mnogim – tudi meni, globoko in neizbrisno vtisnil v spomin.
Marsikaj je zamujenega, a marsikaj se še vedno da storiti!
Dobrodošle so vse uporabne ideje, ki bodo ta kraj pomagale narediti, da postane znan in spomina vreden. Tudi mednarodno znan in ki bodo tudi Evropi pokazale kje se je začel fašizem in kdo so bili prvi borci proti njemu. Lahko rečem, da danes EU strukture oziroma njihovi nosilci o tem nimajo pojma. To stanje moramo popraviti. In za to so poklicani v prvi vrsti naši poslanci – predstavniki v EU parlamentu, ne glede na to kam sicer politično in nazorsko spadajo. Zato jih pozivam, da zdaj pred volitvami in potem v praksi namenijo svojo pomoč – tudi s tem, da prispevajo k uresničitvi teh predlogov in idej. Za začetek rabimo predvsem pomoč za izdelavo načrtov, kako urediti to območje.
Spoštovani, TIGR je mnogo prispeval, da je cona B pripadla Jugoslaviji. Kako smo izgubili cono A in njeno jedro Trst, pa danes tu ne bom govoril.
Zato bomo takoj po tej prireditvi in še v tem mesecu ponovno vložili v DZ že izdelan zakonski predlog, da 13. maj postane državni praznik – dela prost dan.
Pozivamo poslance vseh političnih strank, da predlog podprejo in s tem izkažejo čast in svojo pripadnost ideji svobode, ki jo pooseblja pesem ki jo je recitiral Tone Kuntner na začetku. Na tem kraju v boju padli Danilo Zelen, pa si zaslužijo trajen spomenik na trgu republike v Ljubljani in razglasitev Danila Zelena za narodnega heroja, kar smo sicer predlagali že pred desetletjem.
K podpori uveljavitve državnega praznika pa pozivam tudi Primorski TIGR oziroma Tigr Primorske in vse njegove člane in jih vabim na promocijo knjige Milana Gregoriča TIGR SE VRAČA IZ PREGNANSTVA. Samo bežno omenjanje TIGRA v kontekstu 2. svetovne vojne s strani političnih voditeljev – ob drugih državnih proslavah – predsednice države, ne zadošča. Treba je prispevati k njegovi rehabilitaciji in pozitivni promociji tudi na državni ravni in ne pozabimo tudi na evropski ravni. Naš dolg glede tega pa s tem sicer še zdaleč ne bo poplačan, vendar bo vsaj simbolična uteha in zadoščenje mnogim predvsem pa tistim, ki so kot svojci ali potomci zaradi tigrovstva kakorkoli trpeli.
Spoštovani, bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče, ali kot je nekoč rekel Nelson Mandela: “Vedno izgleda nemogoče, dokler tega ne narediš.” Naredimo oziroma naredite nekaj konkretnega tudi poslanci tega sklica DZ.
Spoštovani, zahvaljujem se vam, da ste me poslušali, ko se vrnemo od tukaj domov pa ne pozabimo, zakaj smo prišli sem na ta dogodek. Upam ,da se vrnemo čez leto dni v veselem razpoloženju, da nam je skupaj uspelo uresničiti nemogoče, to je obnoviti državno proslavo s prenosom RTVSLO in uresničiti praznovanje 13. maja kot državnega praznika.
Za konec naj opozorim še na druge pomembne obletnice pomembnih Slovencev, ki so pred nami. Skratka: ob evropski prestolnici kulture Gorica in Nova Gorica moramo izkoristiti priložnost, da v Evropi promoviramo tudi prvo žrtev fašizma med Slovenci, to je bil slovenski škof na otoku Krku dr. Anton Mahnič, velik mislec, filozof in voditelj, ki si je v svojo agendo zapisal tri načela: Resnica, Lepota in Dobrota – z veliko začetnico.
In za konec ne pozabimo, da bo čez tri leta leti, to je leta 2027, stota obletnica ustanovitve TIGR-a na primorski sveti gori, na Nanosu. To je spomin na dan, ko so se ob Malem šmarnu v začetku septembra 1927 zbrali ustanovitelji TIGR-a.
Naj pa hkrati opozorim tudi na knjigo Ivana Sivca o Virgilu Ščeku, primorskem politiku, ljudskem narodnem buditelju in duhovniku, z naslovom »Ljubil sem Slovenski narod« in je zdaj prevedena tudi v italijanski jezik in čaka na izdajatelja . Knjigo, za katero si zdaj prizadevamo, da jo uvrstimo v skupen projekt Slovenije in Italije tj. Evropske prestolnice kulture.
Spoštovani, s tem zaključujem svoj prispevek k proslavi. Obenem pa vse sodelujoče in vse ljudi dobre volje vabim k Lovski koči nad vasjo Struge, kjer se bomo poveselili in izmenjali ideje v upanju, da se bodo zapisane in prebrane misli in zamisli tudi uresničile. Oziroma da, kot se reče »beseda bo meso postala, med nami prebivala« .
Prepričan sem, da kmalu pridemo do praznika in spomenikov, ki se jih ne bomo sramovali, ampak jih bomo s ponosom spoštovali. Slaviti bi jih morali začeti sicer že pred 33 leti, a bolje pozno kot nikoli. Včasih je potrebna mala stvar, da se zgodijo velike reči. Ta čas je zdaj tukaj.
Zaključujem s pozdravom SFSN – smrt fašizmu svoboda narodu, ki je izvorni tigrovski pozdrav, tako kot je pesem Bazovica izvorna tigrovska himna, zdaj pa je predelana v himno Vstala Primorska. Žal izgleda, da je vse v tej deželi ukradeno.
Vili Kovačič predsednik društva Slovenski Tigr 13 maj
Mala gora, 12. maja 2024
Pripis, dodan po koncu slovesnosti: ker mnoge tu zapisane ideje in predlogi ob sedanji izvršni oblasti in razmerju sil v DZ izgledajo popolna utopija, to vendarle ne more biti razlog, da od njih odstopamo, ampak kvečjemu obratno, treba jih bo še toliko glasneje poudarjati. Kajti nobena oblast ni večna. In treba se je pripraviti na obdobje novega začetka. Nekatere stvari je pač treba narediti in domisliti na zalogo !
