Vdrl je, se vrinil v ustanovo,
videli so ga med specialci,
mu sledili po facebooku bralci,
ko ustvarjal fant je družbo novo.
Vdrl je, se v prvo vrsto zrinil,
da bi videli ga, prepoznali,
mu priznanje prvoborca dali,
se pred javnostjo je vneto slinil.
Vdrl je, se vrinil in prerival,
vpil, da je profesor prve klase,
vse pravice si prilaščal zase,
pred nikomer ni početja skrival.
Vrinil se je, v ustanovo vdrl,
češ to je pravica sociologa,
čigar sveta vendar je naloga,
da bo obstoječi svet razdrl.
Vdrl je, izvajal fant nasilje,
češ da to poslanca je pravica,
ko dogaja silna se krivica,
on pa zasleduje prave cilje.
Vdrl je in trčil na oviro,
dolgo se repenčil še po trku,
to bilo ob luninem je mrku,
dolgo je potem gojil zamero.
Vdrl je in kazal se junaka,
a junaštva niso mu priznali,
s prstom nanj edino so kazali,
trčenega, češ, poglej bedaka.
