Pinta, vemo, stara je posoda,
v njej je maslo delala Pepelka,
še poznamo stvar, iz nje izdelka
spomnimo se dobro, ni zabloda.
Delali so v pinti dolga leta
maslo, še in še, zelo tekoče,
ko pa je postalo malce vroče,
stvar bila je v hipu razodeta.
Masla še preveč smo naredili,
zdaj iz pinte sili nam na plano,
kdo užival bo to tečno hrano,
le kako bi brž se je znebili?
Maslo še in še nam je napoti,
je najbolje ga pod pinto skriti,
naj odteče, to nam je storiti,
so tako razmišljali faloti.
Bolj ko v pinti meša se masleno,
bolj zaudarja, staro žarko maslo
še in še jim je čez glavo zraslo,
da bilo bi končno že stopljeno!
Ne pomaga, maslo še ostaja,
ne odteče, da bi ga prikrili,
si umili roke, zamudili
čas so tisti, maslo jim nagaja.
Maslo v pinti je povsem ujeto
se kot gnojna kepa je strdilo,
ko se končno ga bo ven dobilo,
zasvinjano vse bo, kot zakleto!
