Karte zadnjič dobro premešali
smo pri igri, igri brez razuma,
smo igrali kot neuka truma,
meni so posebej vročo dali.
Vroča je bila, je pekla v prste,
to od sonca je, so drugi rekli,
ki že večkrat sami so opekli
s kartami v rokah se takšne vrste.
Kaj na karti tej da je posebno?
Gizdalinčka sivega predstavlja,
ki kot krona stvarstva se postavlja,
kot da sam gonilo je podnebno.
Vroči kralj, nad njim rumeno sonce,
vsa pojava karseda naduta,
opisala bi tako aduta,
čigar slika trga se na konce.
Sončni kralj, nekdo me brž popravi,
to je vendar karta zmagovita,
drži se je, pa boš zmeraj sita,
ta kot sonce te lahko ozdravi.
Sem zavedala se konca igre,
sončni kralj je gol, bom kmalu lačna,
kot črpalka je za tlak breztlačna,
med papirnate zgolj sodi tigre.
Gledala sem ga, v rokah držala,
tega da imajo zdaj za asa?
Sem držala ga le malo časa,
hitro plateljca iz rok sem dala.
