Bajro Maslenica šel je v šetnjo,
no, na sprehod, saj ste razumeli,
so pri tem ga za rokav prijeli,
vedeti so vse mu dali s kretnjo.
Je bilo na čaršiji balkanski,
baš na čaršiji, pod Jahorino,
kjer dobi se vse, v to trgovino
Bajro šel je naš megalomanski.
Svetijo diplome se, medalje,
stare sablje, vse to se ponuja,
kar si poželi srce, zamuja,
kdor kar mimo gre, odide dalje.
Za gotóv denar dobiš starino,
Bajro kajpak vedel je, seveda,
kupil je od Hamdije, soseda,
tak papir in zrl Jahorino.
Ceno zbil je, dal le polovico,
muzal se, kako je kupec spreten,
Jahorino gledal ves prevzeten,
češ vzel v svoje roke sem pravico.
Na Baščaršiji se je zgodilo,
zdaj je tega skoraj pol stoletja,
je bilo potem veliko dretja,
saj prodali so mu hruško gnilo.
Ni diploma bil papirček prava,
pol je plačal, pol dobil pošteno,
le za višjo šolo zgotovljeno
in nič več pa mirna Bosna zdrava.
Dolg pritekel je nato izcedek
iz nosu mu, segel vse do čela,
se pogoltnost scela je ujela,
saj papir je čisti ponaredek.
