Videli naj bi ga na sprehodu,
širijo o njem glasove silne,
pivec ravno šel je iz gostilne,
pivec torej spet je na pohodu.
Pa kaj niso ga upokojili,
mu gostilniška zaprli vrata,
kot desetega ga vrgli brata
so čez prag, ležati ga pustili?
So pustili, mu nabili ceho,
češ da pil na tuj račun je pivec,
bil za liter, dva največji krivec,
kriminalca páhnili bi v keho.
Je bilo v gostilni Rjava žaba,
kjer grdo so pivca se lotili,
ga od šanka in vseh miz ločili,
češ da pitje strašna je zloraba.
Se medtem je marsikaj zgodilo,
šla po gobe Žaba je rjava,
ni več strank, v dolgovih krčma plava,
zlo še večje se bo pripetilo.
Rjava žaba komajda še diha,
se oklepajo je le pijanci,
hrbet kažejo ji odposlanci,
novi birt neljubo, jezno piha.
Pivec pa vznemirja zdaj sosede,
pravijo, da terjal bo zapitek
in obresti, zraven še pribitek
na račun upokojénske bede.
