5.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 11 decembra, 2023

Romana Tomc: »Arogantni vladni kameleoni: doma govorijo eno, v Bruslju pa drugo«

Piše: Lea Kalc Furlanič, foto: Tamara Bizjak

»EU je pomembna in jo moramo ohraniti. Hkrati pa tudi preoblikovati in okrepiti. Če po evropskih volitvah prihodnje leto ne bo resnega zasuka v desno, se nam ne obeta nič dobrega,« je kritična evropska poslanka SDS/ELS Romana Tomc. Kako se po njenem mnenju EU sooča z vsemi krizami, ki so jo doletele v zadnjem času? »Vsaka kriza je drugačna in vsaka je na neki način hujša. Premagamo eno in smo že v drugi, popolnoma drugačni. Vedno bolj se zdi, da nismo tako enotni. Mislim, da je bila zadnja kriza, ki smo jo dobro prebrodili, finančna, iz katere nas je reševal Junckerjev plan, o katerem so mnogi dvomili. Po tistem pa gre le še navzdol. Nismo enotni, zdi se, da niti ne želimo biti, vsaka država išče rešitve za svoje državljane. Ne glede na vse te težave pa bi bilo po mojem mnenju še precej slabše, če ne bi imeli Evropske unije. Vendarle nam daje neki ščit, skupaj smo močnejši, pomagamo si med sabo, imamo prost pretok blaga, ljudi in še mnoge koristi, ki se jih mogoče sploh ne zavedamo. Vsaka država zase bi bila v tem globalnem svetu zelo ranljiva,« je prepričana.

Spoštovana gospa Romana Tomc, na družbenem omrežju X ste komentirali zavajanje ministra Luke Mesca, ki je kot razlog za zamrznitev socialnih transferjev navedel pravila EU glede proračunskega primanjkljaja.

Nobene potrebe ni po zamrznitvi socialnih transferjev. Medtem ko vlada troši denar za projekte, ki bi jih lahko prestavili ali celo ukinili, ko še noben razpis za nevladnike ni razveljavljen in ko je v Evropi veliko denarja, ki ga ne znajo pripeljati v Slovenijo, je nedostojno varčevati pri tistih, ki imajo najmanj. Strinjam se, da sistem socialnih transferjev potrebuje temeljito prevetritev, ampak tega si Mesec in Golob ne upata narediti, ker je zanju to preveč zahtevno in ker vesta, da bi izpadli mnogi njuni podporniki. Da pa minister kot razlog navaja zaostrena evropska proračunska pravila, pa je posebej sprevrženo. To preprosto ne drži. Ljudem je najlaže tveziti nekaj, na kar se ne spoznajo. Evropskih proračunskih pravil res ne pozna veliko ljudi. Drži, da bodo z novim letom začele veljati spremembe. Kljub temu bo ostalo dovolj prožnosti, da državam ne bo treba varčevati pri najšibkejših. Tudi sama zagovarjam, da je treba z denarjem ravnati skrbno, da prevelik primanjkljaj ni v redu in da se ne moremo kar v nedogled zadolževati. Takole ljudem lagati pa je res poniževalno. Naj vlada najprej pobrska pri izdatkih, ki niso ključni, saj se zelo veliko denarja zmeče skozi okno. Tudi kakšno eksotično in razkošno potovanje, ki nima nobene koristi, bi lahko odpovedali.

V EP so se odzvali tudi na dejanje poslanca Jerneja Vatovca, ki si je na svoj TW-profil na dan napada Hamasa na Izrael pripel znak palestinske zastave. Kako je ob tem od blizu videti odziv evropskih poslancev?

Vatovčeva izjava ni bila prezrta. Poleg tega, da so jo opazili v ELS, so jo opazili tudi v bruseljskih novičarskih krogih, kjer so napisali, da je Slovenija ena najbolj propalestinsko usmerjenih držav. Veliko je zgražanja. Na zadnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu smo lahko videli celo nekatere poslance iz skrajne levice, ki so obsodili teroristične napade Hamasa. Tega Levica v Sloveniji ni sposobna. Še huje je, so vladna stranka, ki vodi eno od držav članic. Na ulicah pa skrajneži, ki se zbirajo v podporo terorizmu. V mnogih državah so take shode prepovedali.

V evropskem parlamentu ste v razpravi o novi medijski zakonodaji opozorili na dogajanje na RTV Slovenija. Dejali ste, da je to, kar vladajoča koalicija počne z RTV, najbolj nazoren primer, česa v skladu z novo zakonodajo ne bi smeli delati. Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik EPP Manfred Weber se zgražata. Prav tako kolegi poslanci, ki težko verjamejo, da je tak brutalen politični prevzem RTV v demokraciji sploh mogoč …

Res se zgražajo, ne boste verjeli. Tudi če so bili še pred nekaj časa zadržani in včasih tudi skeptični, saj so nekateri dvomili, da se kaj takega res lahko dogaja v demokratični državi, zdaj ne dvomijo več. Težko je razložiti nekomu iz »starih demokracij«, kaj vse je šlo v Sloveniji narobe od osamosvojitve naprej. Prav zato so neformalni pogovori ključni za njihovo razumevanje stanja. Velikokrat je treba kakšno stvar ponoviti, še večkrat izpustiti imena, ki jim ne povejo nič, in začeti s preprostimi dejstvi ter jih nadgrajevati. Ves trud, ki ga vlagaš, se nekoč le povrne, v to verjamem. Moram reči, da je poznavanje situacije v Sloveniji sedaj že precej boljše, kot je bilo pred nekaj leti.

Kako je mogoče, da je evropska komisarka Věra Jourová tako pristranska glede medijev v Sloveniji?

Lahko bi rekli »gliha vkup štriha«. Jourová pripada isti politični družini kot Golobova vlada. Tudi Sophie in’t Veld, ki v evropskem parlamentu preganja predvsem desne vlade, sodi v isto politično skupino. Dvojna merila so več kot očitna. Napadajo druge, svojih pač ne. To si lahko privoščijo, ker ima levica v parlamentu veliko politično premoč. O Evropski komisiji, ki je velikokrat skupek od realnosti odtujenih birokratov, katerim očitno ni kaj dosti do resnice, pa sploh ne gre izgubljati besed. Tudi zato je ključno, da desnica na prihodnjih evropskih volitvah zmaga in naredi nekaj prepiha. Tudi sicer je naš evropski način življenja ogrožen, če bodo imeli levi v naslednjem mandatu vnovično premoč.

Ali je upanje, da bo nova evropska medijska zakonodaja učinkovita za RTVS oz. da jo bo RTVS upoštevala?

Lahko rečemo, da bo to pokazal čas. V institucijah še ni bila rečena zadnja beseda. Sedaj je na vrsti trialog, pogajanja med vsemi tremi institucijami, evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Evropskim svetom. Zadnje dejanje, če smo zelo optimistični, lahko pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Ko se bo zakonodaja začela izvajati, bomo najbrž že dobili novo sestavo evropskega parlamenta, mogoče tudi novo Komisijo. Zanimivo bo spremljati, česa si velike države, kot je Francija, v medijskem aktu ne želijo. Že sedaj so imeli veliko zahtev za prisluškovanje novinarjem v primeru, če je ogrožena nacionalna varnost. Vsi pa vemo, kako hitro se to izrablja. Ne nazadnje je bil tudi slovenski zakon o javnem mediju sprejet po hitrem postopku, ki je predviden za čas, ko je ogrožena varnost v državi.

Golobova vlada ni uresničila niti ene od napovedanih reform, razpadajo ministrstva, premier se – potem ko so njihovo število povečali – sedaj nagiba k njihovemu združevanju. Najbrž v EP na to gledajo kot na skrajno neresno vodenje države? Ima Slovenija v Bruslju sploh še kaj ugleda?

S tem, koliko ministrstev ima kakšna država, se Bruselj ne ukvarja. Bi se pa morali ukvarjati tisti, ki so celo na referendumu podprli več ministrstev. Kakšna blamaža! To je popolnoma neresno od predsednika vlade, da spreminja odločitve iz dneva v dan. Kaže na to, da vladajoči pravzaprav ne vedo, kaj bi radi. No, zagotovo vedo, kaj bi radi, ko gre za njihove osebne interese, interesi Slovenije pa pri tem niso njihova prioriteta. Bolj kolateralna škoda. Ko bo aktualna vlada zapustila svoje položaje, in ni vprašanje, ali jih bo ali ne, ampak predvsem kdaj, bo za njimi ostalo pogorišče, ki ga bomo reševali še dolgo. Glede ugleda Slovenije v Bruslju pa lahko rečem, da zagotovo ni tak, kot ga skušajo prikazati v medijih. Vlada na čelu z Golobom in ministri je doma izredno arogantna, ko pa ti ljudje pridejo v Bruselj, so precej nevidni in ponižni. Njihovo pomembnost najbolj nazorno pokaže število mikrofonov, ki so pred njimi, ko odgovarjajo na vprašanja pred prihodom na sestanke. Po navadi so mikrofoni samo trije. Dva od RTV in eden od STA. Ko je v Bruselj prihajal Janez Janša, se je trlo novinarjev, ki so hoteli slišati njegovo izjavo.

Število nedovoljenih prehodov meja z EU se strahovito viša, kaos vlada na vseh migrantskih poteh. Kako vi gledate na neuspešno spopadanje EU z migrantsko krizo?

Neuspešno spopadanje z migrantsko krizo je eden večjih neuspehov evropske politike. Menim, da to, kar se nam dogaja, ni seštevek individualnih želja ljudi, ki bi radi prišli v Evropo, ampak organiziran napad na našo suverenost in evropski način življenja. Zadaj je veliko različnih interesov in ogromno denarja, ki se nameni za to, da ilegalci sploh pridejo do naših meja. Nekateri pa so še vedno pripravljeni gledati stran, vse migrante metati v isti koš, opravičevati trgovino z ljudmi in relativizirati teroristične napade, ki se zaradi tega dogajajo na evropskih tleh. In taki sedijo v vladah in v parlamentih in krojijo migrantsko politiko.

Kakšno strategijo bi po vaši oceni morala EU sprejeti in uresničevati, da bi v skladu z vsemi družbenimi, političnimi in etičnimi normami zajezila naseljevanje migrantov iz tretjega sveta v EU? Je sploh dovolj politične volje za to?

Za začetek, naše zunanje meje bi morali nepredušno zapreti za nezakonite migracije. Brez izgovorov. Prav tako bi morali nemudoma poskrbeti za to, da bi dosledno izvajali politiko vračanja. Ljudje, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, nimajo kaj iskati v EU. Nato bi se morali lotiti reševanja migracijskega problema v državah izvora. O tem veliko govorimo in bolj malo naredimo. Z državami, iz katerih pride največ nezakonitih migrantov, bi morali skleniti sporazume, jim tudi jasno povedati, da če ne bodo vložile truda v to, da se neha trgovina z ljudmi, tudi razvojnih in humanitarnih sredstev iz EU ne bo. V teh državah bi morali postaviti vstopne točke. Politične volje do sedaj ni bilo, ampak menim, da se utegne to bistveno spremeniti. Dogajanja zadnjih nekaj dni nas bodo v to, da poiščemo rešitev, namreč samodejno potisnila. Ne bo šlo drugače.

Slovenija postaja migrantski žep, narašča število kriminalnih dejanj, povezanih z migranti, državljani se ne počutijo več varne. Kaj bi ta čas lahko storila vlada, da bi to omilila?

Postavila kontrole na zunanje meje, zavarovala prebivalce, vračala osebe, ki jih ne more sprejeti in jim pravica do azila ne pripada. Ostro ukrepanje za zaščito državljanov je nujno. Glede na to, da nam mejo zapirata Avstrija in Italija, ne bo šlo drugače. Točka preloma bo tudi, ko se bodo napadi in kazniva dejanja v Ljubljani tako povečali, da bodo prizadeti tudi podporniki tistih strank, ki zagovarjajo politiko odprtih vrat. Nezakonite migracije je treba preprečiti na vsak način. Menim, da bo to tudi ena od pomembnejši tem vseh volitev v bližnji prihodnosti. Končno naj bi tudi Slovenija začela nadzorovati mejo s Hrvaško. Z veliko zamudo, ker so posledice prepoznega odziva že velike. Ob sedanji situaciji je to resnično nujno. Vendar bomo šele čez nekaj časa videli, ali je nadzor učinkovit. V tem trenutku je še prezgodaj govoriti o tem, saj je napoved eno, realizacija pa drugo. Že velikokrat se je izkazalo, da je razlika med tema dvema pojmoma pri Golobovi vladi zelo velika.

Vlada prepočasi pomaga odpravljati posledice avgustovskih poplav, nekateri poplavljenci še vedno niso prejeli obljubljene državne finančne pomoči. Ocene škode so se v vladi spreminjale. Menite, da gre za nesposobnost vlade ali za kaj drugega?

Na primeru poplav se lepo kaže razlika med napovedmi in realizacijo. Obljube so bile velike, ljudje pa še do danes ne vedo, kakšna bo njihova usoda. Če bi Janševa vlada delovala tako počasi in tako neučinkovito, bi bile posledice covidne krize tako za zdravje ljudi kot za gospodarstvo katastrofalne. Drugi problem je ocena škode. Način, kako je naraščala številka, ki se je na koncu približala desetim milijardam, kaže, da je vlada ugotovila, da bi na račun poplav lahko izpeljala še kakšne projekte, ki s poplavami nimajo nič skupnega. Bojim se, da bodo tu pristavili lonček različni »prijatelji« in »nevladniki«, ki zagotovo ne bodo gasilci. Problem bo, če bo poraba denarja netransparentna.

Kako ocenjujete veliko finančno luknjo ta čas v proračunu Republike Slovenije, na katero opozarja predvsem Fiskalni svet? Kako nanjo gledajo v institucijah EU?

Fiskalni svet je bil pri oceni proračuna izjemno kritičen. Delim to oceno. Evropske institucije bodo tudi podale svojo oceno, vendar ni zavezujoča. Skoraj vedno se da napisati tako, da gredo stvari nekako skozi. Vendar problem proračuna, dejstva torej, da imamo v Sloveniji veliko manj prihodkov kot odhodkov, ne boli evropskih birokratov, ampak nas. Razlika se lahko zmanjša tako, da ob isti porabi ustvarimo več ali da ob istih prihodkih porabimo manj. Lahko se tudi zadolžimo, ampak razmere na trgu denarja ta čas niso najboljše, še posebej v luči tega, da napovedi gospodarske rasti za Slovenijo niso dobre. Denar je torej precej drag in breme vračil bo padlo v naslednja leta. Menim, da bi morala vlada na vsak način pomagati gospodarstvu, da se ne ustavi. Ker smo izvozno gospodarstvo, smo zelo odvisni tudi od tega, kaj se dogaja v drugih državah. Tudi tu obeti niso najboljši, zato bi morala biti pozornost vlade še toliko večja. Če se ustavi gospodarstvo, bo hudo. Tega smo se v vladi med covidom zelo dobro zavedali in zato sprejeli tudi vse ukrepe PKP, s katerimi nam je uspelo ohraniti gospodarski potencial in ga v primerjavi z drugimi državami EU še okrepiti. Zviševanje davkov in nove obremenitve tako za ljudi kot za podjetja, da bi dobili več prihodkov v proračun, so v tem trenutku z ekonomskega vidika smrtna past.

Spomladi ste finančnega ministra Klemena Boštjančiča opozorili na problematiko črpanja denarja iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija je bila v EP izpostavljena kot eden od primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. Grozila ji je izguba dela tega denarja. Kako je s tem danes in zakaj?

Oktobra je Slovenija spremenila načrt. Razlog naj bi bile poplave. Komisija je novi načrt tudi sprejela. A še preden so nas letos poleti prizadele poplave, je vlada razveljavila večino zakonov in planov, ki jih je pripravila vlada Janeza Janše. Med njimi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi se financiral iz evropskih sredstev, in številne infrastrukturne projekte. Žal, kaj naj rečem drugega. Dejstvo je, da ima vlada s črpanjem evropskih sredstev težave. Nesposobnost je eden od razlogov, drugi pa najbrž tudi to, da se ne morejo dogovoriti, katere projekte bi uvrstili v program. Evropskega denarja je veliko, vendar se ga ne da dobiti kar tako, na lepe oči. Za to je treba tudi nekaj pokazati in dokazati, da se obljube, ki smo jih dali ob predložitvi programa, uresničujejo. Če ni rezultatov, ni denarja. In doslej rezultatov ni bilo. Druga težava, ki jo ima vlada s sredstvi EU, pa je, da so predmet nadzora. Ni jih torej mogoče porabljati kar tako, razpisi in poraba so strogo nadzorovani. To pa marsikoga pri nas zelo moti, zato raje jemljejo sredstva iz nacionalnega proračuna, kjer se da marsikaj skriti.

Lahko na kratko pojasnite, zakaj ste evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa opozorili, da je letošnje poročilo o vladavini prava politični pamflet?

Ker je to resnica in to ne velja samo za letošnjega. Kako bi sicer rekli poročilu, v katerem pri Sloveniji hvalijo prav to, proti čemur se v kakšni drugi državi borijo? Ker tudi vem, da viri za ta poročila prihajajo iz slovenskega sodstva, iz slovenskih nevladnih organizacij in od tistih slovenskih novinarjev, ki se oklepajo moči, ki jih nadzor nad mediji prinaša. Poleg tega se vsi spomnite, da je Věra Jourová med časom, ko je ustavno sodišče odločalo o zakonu o RTV, obiskala predsednika US, a še do danes ne vemo, o čem sta na srečanju govorila. To poročilo je politično obarvano, viri niso uravnoteženi, dvojna merila pa se kažejo na vsaki strani. Škoda, pred leti je napoved, da bo Evropska komisija začela pripravljati takšno poročilo, veliko obetala.

Če se dotaknemo še vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca … Kakšno ozračje je v zvezi s tem čutiti v EP in drugih organih EU?

Zdi se, da smo v prostem teku, ne premikamo se ne naprej in ne nazaj. Vsi tisti, ki so opozarjali, da bo vojna dolga, so imeli prav. Zdi se, da sankcije ne delujejo preveč, poleg tega so se in se še vedno uvajajo glede na določene prioritete posameznih držav. Še vedno dnevno Rusiji plačujemo preveč denarja za energijo, gre za enormne zneske. Poleg tega imamo sedaj še vojno v Izraelu, kar je malce preusmerilo pozornost. Sicer smo prav v tem tednu v EP potrdili nov sveženj pomoči Ukrajini. Manjka preboj, ki pa ga še ni na vidiku.

Kako uspešna je bila kmetijska politika Evropske komisije?

Kmetijska politika predstavlja največji del evropskega proračuna. Ne vem, po čem bi jo lahko ocenili kot uspešno, a v zadnjem času smo priča čudnim predlogom bruseljskih uradnikov, ki so, če rečemo po domače, izgubili kompas. Šli so celo tako daleč, da se lahko vprašamo, ali bo v Evropi zaradi omejitvenih ukrepov iz zakona o obnovi narave lahko ogrožena prehranska varnost. Si lahko predstavljate? Sami sebi bomo odrekli hrano, zaradi nedosegljivih ciljev bi se odpovedali kmetijstvu, ljudem bi v obroke mešali beljakovine iz čričkov in črvov, da pa bi zagotovili hrano, bi predvsem iz Južne Amerike uvažali meso, ki ga po nobenih standardih ne bi smeli proizvajati v Evropi. Si predstavljate ta nesmisel? Da ne govorim o tem, koliko časa bi na ladjah, ki močno onesnažujejo oceane, to meso potovalo do nas.

Kakšno politično ozračje vlada v institucijah EU v Bruslju zadnje dni zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu (Palestina, Izrael ipd.)? Kaj o slednjem mislite vi?

Za vse je bil to velik šok. Teroristični napad na nedolžne civiliste in še drugi napadi, ki so mu sledili, so vredni vsake obsodbe. V Evropski ljudski stranki smo bili povsem enotni. Takoj smo obsodili Hamas in priznali Izraelu pravico do samoobrambe. Podprli smo tudi humanitarno pomoč pod pogojem, da se zagotovi, da ta ne pride v roke teroristom, ampak ljudem, ki jo potrebujejo. Zgrožena sem nad tem, koliko spečih celic, ki podpirajo terorizem, je v Evropi. Tudi v Sloveniji smo bili priča shodu, na katerem so vzklikali gesla, zaradi katerih so v marsikateri državi zbiranja prepovedali, ker predstavljajo poziv k nasilju. Ne vem, ali obstaja še kakšna druga država, kjer bi se stranka, ki je del vlade, odkrito postavila na stran napadalcev in zahtevala priznanje Palestine. No, v Sloveniji se je to zgodilo. Še en pokazatelj, kako globoko smo zabredli.

Evropske volitve so pred vrati. Tisti, ki redno sledijo vašemu delu, med njimi je revija Demokracija, lahko z gotovostjo trdijo, da ste zelo aktivni, jasnih stališč, neomajni v izjavah in zahtevah do pristojnih organov EU, odločno se borite proti nepravilnostim v naši državi. Ste s svojim delom v iztekajočem mandatu zadovoljni? Imate še kaj načrtov?

Zadovoljna sem, ker vidim, da ljudje moje delo cenijo in mi to tudi povedo. Da me spremljajo, mi dajejo pobude, ideje. Na neki način je to tek na dolge proge. Ustvariti si moraš zaupanje, biti prepoznan v krogu ljudi, s katerimi lahko nekaj dobrega narediš. Že od prvega mandata je moj moto Slovenija v srcu. Vedno delam v skladu s tem, v času svoje predsedniške kampanje sem dodala še dve pomembni načeli: spoštovanje in sodelovanje. To je bil slogan, ki je prišel iz srca, in tega se držim. Včasih tudi ne uspe vse tako, kot sem si zamislila, so razočaranja, če te ne slišijo, ampak zvečer grem spat z mirno vestjo. In naslednji dan se potrudim še bolj. Spoštujem svoje volivce, prijatelje, kolege, delam po svojih najboljših močeh. Včasih se kakšna zamisel ne posreči, a vesela sem, da sem do sedaj vedno zagovarjala svoje vrednote, vrednote stranke, da sem upravičila zaupanje, ki sem ga dobila z nepričakovano velikim številom glasov na prejšnjih volitvah. Imam še kar nekaj idej, ki so še vedno povezane z demografijo, s starejšimi, predvsem pa s Slovenijo.

Izpostavljeni stavki:

Strinjam se, da sistem socialnih transferjev potrebuje temeljito prevetritev, ampak tega si Mesec in Golob ne upata narediti, ker je zanju to preveč zahtevno in ker vesta, da bi izpadli mnogi njuni podporniki.

Za začetek, naše zunanje meje bi morali nepredušno zapreti za nezakonite migracije. Brez izgovorov. Prav tako bi morali nemudoma poskrbeti za to, da bi dosledno izvajali politiko vračanja. Ljudje, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil, nimajo kaj iskati v EU.

Evropskega denarja je veliko, vendar se ga ne da dobiti kar tako, na lepe oči. Za to je treba tudi nekaj pokazati in dokazati, da se obljube, ki smo jih dali ob predložitvi programa, uresničujejo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine