Piše: Lucija Kavčič
Občina Gorenja vas – Poljane je polna življenja, podjetništvo je namreč na visoki ravni, saj skrbijo za ugodne pogoje, razvoj in različna sofinanciranja. Zato je v občini veliko je mladih družin, s Hišo generacij pa so poskrbeli tudi za starejše, pripoveduje župan Milan Čadež. Tavčarjevo leto bo občini prineslo tudi obilo turističnih priložnosti.
DEMOKRACIJA: Katere kraje zajema občina Gorenja vas – Poljane, kako je z gospodarsko dejavnostjo, koliko je v občini samostojnih podjetnikov in obrtnikov?
ČADEŽ: Občina obsega 72 vasi, šest krajevnih skupnosti in skoraj 7700 prebivalcev. Na površini 153 kvadratnih kilometrov imamo dve osnovni šoli s skupaj tremi podružnicami. V občini je zdravstveni dom s petimi splošnimi zdravniki, patronažno službo, laboratorijem za odvzem krvi, fizioterapijo, petimi zobozdravniki in tremi pediatri. Vse imamo! (Smeh …) Kar zadeva podjetništvo, pa je pri nas vsak deseti občan pravna oseba. Razcvet podjetništva je tu res neverjeten! Imamo kar 751 pravnih oseb, kar je visoko nad državnim povprečjem.
DEMOKRACIJA: Za dobro življenje v občini je torej poskrbljeno. Ni čudno, da imate demografski razcvet!
ČADEŽ: Po naravnem prirastu smo med najmlajšimi občinami v Sloveniji! Naša povprečna starost je pod 38 let, kar pa ne pomeni, da nimamo zdravih starejših občanov. Imamo jih in tudi zanje smo poskrbeli, kot je treba: v občini zdaj že mesec dni deluje Hiša generacij, v kateri so začasne namestitve in dnevno varstvo za starejše občane. Da smo jo zgradili, gredo zasluge vladi Janeza Janše, ki je objavila razpis, na katerem smo bili uspešni.
DEMOKRACIJA: Občina ogromno naredi za to, da mladi ostajajo v Poljanski dolini, tukaj delajo in si ustvarijo družine. Kako ustvarjate ugodne pogoje za podjetništvo in za zaposlovanje?
ČADEŽ: Občina spodbuja zaposlovanje in samozaposlovanje z javnimi razpisi: s sofinanciranjem samozaposlitve in odpiranja novih delovnih mest, sofinanciranjem promocij izdelkov in storitev ter izdelav poslovnega načrta, sofinanciranjem komunalnega prispevka za graditev gospodarskih objektov, sofinanciranjem izdelav projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte ter sofinanciranjem stroškov za delovanje mladih podjetij. To so najpomembnejši aktualni razpisi, ki jih objavljamo za podjetništvo. Poleg tega vsaka štiri do pet let sprejmemo spremembe občinskega prostorskega načrta in tako pridobivamo dodatne površine za gospodarsko dejavnost in graditev zasebnih hiš.
DEMOKRACIJA: Te dni je na Loškem, tudi v Poljanski dolini torej, potekal tradicionalni teden obrti in podjetništva. Lahko poveste malo več?
ČADEŽ: Res je; v okviru tedna obrti in podjetništva je potekal tudi ogled gospodarske cone Todraž, ki se je začela razvijati pred dvajsetimi leti. Država je prispevala sredstva za nova delovna mesta, ker zaradi zapiranja nekdanjega rudnika teh ni bilo več, tako da je občina lahko komunalno opremila površine, nato je bilo mogoče objaviti razpis – in prvi podjetniki so lahko začeli graditi. V tem času gospodarska cona zaposluje 160 ljudi v 27 podjetjih. Zaposlenih je sicer bistveno manj, kot jih je bilo v času delovanja rudnika Žirovski Vrh, vendar je najpomembnejše to, da so domači obrtniki podjetniki imeli možnost razvoja in dejavnosti iz svojih garaž preselili v novozgrajene objekte, katerih graditev se nadaljuje, saj se industrijska cona širi.
Teden obrti in podjetništva na Loškem poteka vsako leto, s svojimi poslovnimi zgodbami pa se ga udeležujejo vsi oziroma večina naših podjetnikov. Trudimo se, da delujemo čim bolj spodbudno ter da ustvarjamo ugodne razmere za sodelovanje med podjetji v občini in medobčinsko.
DEMOKRACIJA: V občini deluje tudi ogromno različnih društev …
ČADEŽ: Seveda je društveno življenje tako na kulturnem, športnem in turističnem področju izredno bogato; imamo kar sedem prostovoljskih gasilskih društev, ki imajo velik pomen. Tako imava prve štiri mesece v letu s podžupanom veliko opraviti, da obiščeva vse občne zbore društev. No, seveda se potrudimo, da smo dejansko povsod, kajti prav društva s svojim prostovoljnim delom dajejo znaten pečat družbenemu in društvenemu življenju občine.
Demokracija: Letos je v občini Gorenja vas – Poljane kar nekaj jubilejev in obletnic … Pravkar je minila okrogla obletnica Sokolskega doma, v katerem občina domuje …
ČADEŽ: Res je, med drugim je 18. maja minilo že 10 let, ker smo imeli prvo poroko s protokolom na Visokem. Odkar kolesarimo po Kolesarskem krogu naše občine, mineva že enajsto leto – tedaj smo predali namenu eno najbolj dinamičnih in slikovitih krožnih kolesarskih poti.
Stavba Sokolskega doma je bila 20. maja stara 100 let. Na pročelju je sicer letnica 1921, ko je bil 15. junija položen temeljni kamen, nato je bil Sokolski dom v slabih dveh letih tudi zgrajen. Prvotno se je imenoval Sokolski dom dr. Ivana Tavčarja. Med vojno je bil poškodovan in po vojni preimenovan v dom TVD (telovadno društvo) Partizan kot takrat vsi sokolski domovi v državi. Ob nastanku občine leta 1995 je bil preimenovan v Dom občine, v leta 2013 pa je občinski svet potrdil preimenovanje v Sokolski dom. V času Janševe vlade leta 2012 ali 2013 smo pridobili sredstva za energetsko sanacijo javnih objektov, poleg tega smo izvedli tudi statično sanacijo, kar je bilo potrebno, ker je bil objekt po vojni dozidan. Tako smo objekt celovito obnovili; statično sanirali, utrdili temelje in hidroizolacijo. Leta 2016 smo obnovljeni objekt slovesno predali namenu, in sicer po enakem scenariju, kot je bil pred sto leti odprt: začeli smo na dvorcu Visoko, se ustavili v Poljanah in pohod sklenili v Gorenji vasi. Danes je v Sokolskem domu živahno dogajanje, saj v njem domuje vodstvo občine, upravna enota, policijska pisarna, knjižnica, Javni zavod Poljanska dolina in glasbena šola. Tu se odvijajo tudi različne prireditve, na voljo sta dve dvorani za različne dogodke, ki jih prirejajo knjižnica in društva, velika dvorana pa je na voljo tudi za najem. Življenje v Sokolskem domu kar kipi.
DEMOKRACIJA: Ob tej in drugih pomembnih občinskih obletnicah bo gotovo potekala kakšna prireditev …
ČADEŽ: Res je; tudi letos bo tako kot pred 100 leti glavna prireditev na binkoštno nedeljo 28. maja, ko bo hkrati tudi osrednja proslava ob Tavčarjevem letu. Prav Tavčar je v tistih časih zanesljivo veliko pripomogel h graditvi Sokolskega doma, saj je bil vnet zagovornik sokolstva. Prepričan sem, da je tudi z njegovo pomočjo zrasel naš Sokolski dom. Osrednja gostja na odprtju in pri blagoslovu pa je bila njegova žena Franja, saj bilo to tri mesce po njegovi smrti.
Demokracija: Letošnje leto je v občini torej zelo zaznamovano s Tavčarjem.
ČADEŽ: Tavčarjevo leto se lepo razvija in je za občino velika priložnost za promocijo. Po prvih mesecih sem tudi prepričan, da smo to promocijo kar dobro izkoristili. Prejšnji teden sem ob tej priložnosti gostil Klub poslancev 90, razkazal sem jim dvorec Visoko, jim povedel precej stvari o našem rojaku Ivanu Tavčarju in njegovem življenju v Poljanski dolini. Prepričan sem, da so šli zdajšnji pa tudi nekdanji poslanci bogatejši iz naše doline. Dva dni pred tem sem gostil zelo znano Meto iz Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni – igralko in ambasadorko Tavčarjevega leta Mileno Zupančič, ki si je z zanimanjem ogledala dvorec in prisluhnila moji »Visoški kroniki«, ki se piše že enajsto leto, odkar teče uspešna zgodba oživljanja in obnove dvorca. Verjemite, da je bila navdušena na tem, kaj vse se lahko naredi, če je pravilen pristop. Vesel sem tudi, da smo se z vodstvom Maratona Franja, ki bo letos potekal 11. junija, dogovorili, da bo etapni cilj dirke v Poljanski dolini na Visokem. Tudi to je pomemben dogodek, konec koncev je bil Tavčar poleg vsega prvi predsednik Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana ob ustanovitvi leta 1887.
Demokracija: Kdaj bo osrednja prireditev?
ČADEŽ: Osrednji dogodek ob Tavčarjevem letu bo, kot sem že dejal, na binkoštno nedeljo. Osrednja proslava bi sicer morala biti v Poljanah, ampak glede na to, da gradimo nov kulturni dom, to ni izvedljivo, zato bo v Gorenji vasi v Sokolskem domu, s katerim je bil Tavčar nedvomno zelo povezan. V juniju na dvorcu Visoko organiziramo osrednji koncert in več razstav, v avgustu bo vsak četrtek filmski festival na prostem, vrsto prireditev v okviru Tavčarjevega leta organizirajo naša društva, vsa pa smo zbrali na naši spletni podstrani Tavčarjevo leto …
DEMOKRACIJA: Tavčarjev dvorec je vaša občina odkupila (od drugih občin) in obnovila in dala v uporabo, kar je izreden dosežek. Prosim, predstavite še našim bralcem svojo Visoško kroniko, ki se, kot ste dejali, piše že enajsto leto.
ČADEŽ: Poleti 2011 se je rodila ideja o postopni obnovi dvorca in v naslednjem letu smo za obiskovalce odprli letni vrt za strežbo osvežilnih pijač, v dvorcu pa uredili vhodno vežo in vzhodno sobo z razstavo o Tavčarju. Leto kasneje smo obnovili sedanjo poročno sobo in v letu še visoško meščansko kuhinjo z ognjiščem črne kuhinje z napo. Nato smo postopoma obnavljali vhodni del, se vzporedno dogovarjali za stalne razstave z Loškim muzejem, na novo zgradili teniško igrišče na travi kot v Tavčarjevih časih. Naše delo je bilo v letu 2018 nagrajeno z razglasitvijo dvorca za kulturni spomenik državnega pomena. Naslednje leto je dvorec na široko odprl vrata v prenovljeno notranjost z odprtjem znamenite visoške kavarne.
Največja dogodka v letu 2019 sta bila gostovanje ljubljanske, svojevrstno pozornost pa je na dan prvega aprila pritegnila tudi najdba velike kovane Polikarpove skrinje, ki je bila do vrha napolnjena z zlatniki. Še istega leta smo objekt dvorca prekrili z novo streho in uredili fasado, lani nam je to uspelo tudi na sosednjem gospodarskem poslopju in zunanjost dvorca je zasijala v končni podobi.
DEMOKRACIJA: Kako pa je s financiranjem Tavčarjevega leta? Gotovo to ni majhen zalogaj za občino …
ČADEŽ: Res je, vendar si prizadevamo, da našega rojaka dostojno, res dostojno proslavimo in povemo, kdo je bil in kaj je počel; njegov glavni poklic je bil odvetnik, kar pa je razmeroma malo znano, saj ga večina ljudi pozna smo kot pisatelja. Računam, da bo osrednja prireditev na binkoštno nedeljo dosegla svoj učinek. Sofinanciranje ministrstva za kulturo pa je bilo bolj borno – dobili smo samo deset tisoč evrov, pa čeprav je snemanje prireditve za RTV Slovenija kar velik zalogaj.
DEMOKRACIJA: Z dvorcem Visoko je povezana oziroma šele bo povezana zdraviliška dejavnost. Za kakšen projekt gre?
ČADEŽ: O tem se resno pogovarjamo. Določene zadeve smo ob zadnji sanaciji v lanskem letu prilagodili in dodali, kar je potrebno za tak objekt. Pripravljamo tudi javni razpis za zgodbo zdraviliškega turizma in upam, da se bo tu kaj premaknilo. Pričakujem še kakšno uspešno zgodbo glede javnega razpisa ministrstva za kulturo, pri katerem smo bili zelo uspešni, na koncu pa je zmanjkalo sredstev. Tako so nas obvestili z ministrstva. Kandidirali smo s projektom dokončne obnove gospodarskega objekta na Visokem in zgraditve mostu do dvorca.
DEMOKRACIJA: Tavčarjevo leto in Tavčarjev dvorec ni edina turistična znamenitost Poljanske doline: tu so še krožne poti, pa Rupnikova linija in verjetno še marsikaj.
ČADEŽ: Načrtno delamo na tem, da bi se Tavčarjeve Poljane in Poljane, kjer so ustvarjale generacije Šubicev, še bolj uveljavile kot kulturno središče Poljanske doline. V kulturnem centru v Poljanah so prikazane vse dejavnosti, s katerimi se je znamenita umetniška družina ukvarjala. Obiskovalci se lahko preizkusijo pri slikanju in barvanju, poskusijo rezbariti in izdelovati okvirje za slike ter tako pridobijo občutek, za kakšno delo gre. To, mislim, je največ kar lahko ponudimo v takšnem kulturnem centru.
DEMOKRACIJA: Govorite o Šubičevi hiši?
ČADEŽ: Seveda, to je Šubičeva hiša. Naj še poudarim, da vse izlete po naši dolini začenjamo v dvorcu na Visokem, kjer imamo kaj pokazati in kaj povedati. In ljudje so navdušeni. Mene izredno veseli, da na kavi na Visokem ob koncu tedna dejansko vidim ljudi, ki jih ne poznam, kar pomeni, da smo dosegli namen, da ljudje v našo lepo Poljansko dolino prihajajo tudi iz drugih slovenskih krajev. Kot ste že omenili, je tudi Rupnikova linija eden tistih projektov, ki so v Poljanski dolini zelo pomembni. Gre za največjo podzemno kasarno iz obdobja med obema vojnama, ki je praktično neznana, saj ta del zgodovine ni vključen v šolski program. Sicer pa obiskovalcem doline vedno povemo, da je bilo tu življenje sicer trdo, a glede na to, da se je dalo zaslužiti, je bilo tudi zanimivo in naši pridni Poljanci so lahko premaknili marsikaj. Poleg tega naša društva vedno organizirajo različne etnografske prireditve in podobno, s čimer privabljajo ljudi v našo dolino; tu so še gasilske veselice in vse tisto, kar dela družbo in društva še bolj prepoznavne. Poleg tega je na Visokem vsako leto maja dan prijateljstva, veseli živ- žav, ki privabi v Poljansko dolino družine iz vse Slovenije.
DEMOKRACIJA: Gostinskih lokalov v Poljanski dolini seveda ne manjka …
ČADEŽ: Iz Poljanske doline ne bo šel nihče lačen: lokalov, kjer se lahko ljudje ustavijo, je veliko: v Poljanah, na Javorjah, na Hotavljah, Trebija … Zelo zanimivo kulinarično zgodbo pa letos ob Tavčarjevem letu pripravljamo na dvorcu Visoko. Ravno na že omenjeno binkoštno nedeljo 28. maja, na dan osrednje proslave ob Tavčarjevem letu, bo tam ob 13. uri mogoče naročiti prav poseben meni – Kalanovo binkoštno kosilo, pripravljeno po receptu iz knjige Ta dobra stara kuha. Naj vam izdam prvo jed, ki bo tako imenovana rumena župa, skuhana iz praženih koščkov govedine, piščanca in telečjega jezika, jušne zelenjave, začimb in sesekljanih mandeljnov, precejena in postrežena s krušnimi cmočki ali krušnimi kockami…
DEMOKRACIJA: Že sliši se odlično! Če se ne motim, v okviru Tavčarjevega leta pripravljate tudi ekskluziven dogodek za ljubitelje lova; kdaj bo ta in ali se je tudi nanj treba prijaviti?
ČADEŽ: Res je, v začetku oktobra že drugo leto zapored pripravljamo dvodnevni Lovski praznik in predstavitev visoške kuhinje; prvega dne pripravimo lovsko večerjo, kot je bila včasih navada na dvorcu, naslednjega dne pa prikažemo najbolj zanimive lovske običaje. Odziv je odličen.
DEMOKRACIJA: V Poljansko dolino je torej preprosto treba priti! In za konec še vprašanje: Kako občina Gorenja vas – Poljane občuti leto Golobove vlade?
ČADEŽ: Nič je ne občutimo, razen podražitev! Vrtce smo podražili za 15 odstotkov, ker so se dvignile plače, kar je bilo konec koncev upravičeno in je bilo potrebno. Večjo težavo vidim v tem, ker so se odmaknile že načrtovane investicije v cestno državno omrežje. Te se prestavljajo za tri leta, kar je za nas zelo, zelo velika škoda. Pogrešamo pa seveda razpise na različnih področjih. Veliko je govora, da bodo, ampak zgodi se nič. Vse, kar delamo, delamo z denarjem, ki smo ga pridobili na razpisih prejšnje, Janševe vlade. Zdaj pa dejansko čakamo, ali bo aktualna vlada sploh pripravila kakšen razpis.
