Piše: Lucija Kavčič
Dokazi o prvi naselbini na območju Ormoža so iz časa pred Kristusom in pričajo o bogati zgodovini mesta Ormož, ki ima tudi grad. Ormoški grad so zgradili gospodje Ptujski kot obrambo pred Osmani, danes je v njem muzej. Ormoška klet je znana po vinskih sortah vrhunske kakovosti.
Ormož je središče istoimenske občine in ima okoli 2000 prebivalcev. Jugovzhodno od mesta je na Dravi umetno Ormoško jezero, naravni rezervat, v bližini so tudi t. i. Ormoške lagune, nekdanja tovarna sladkorja, kjer lahko opazujete številne vrste ptic, pa tudi čredo vodnih bivolov, ki so se v nekaj letih lagunam že dobro privadili. Kot piše v nekaterih virih, je krajevno ime Ormož morda prevzeto prek madžarščine iz latiniziranega osebnega imena Alramus z dobesednim pomenom »plemeniti krokar«. Ni izključeno, da je kraj poimenovan po salzburškem škofu Alramu (821–836), ki je dosegel, da je Spodnja Panonija postala poseben arhidiakonat, neposredno podrejen Salzburgu.
Burna zgodovina in umirjena sedanjost
Ormož je mesto pod obronki Slovenskih goric, ki je zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Kraj je bil poseljen že v bronasti dobi, okoli 2100 pred Kristusom; naselbina je propadla, potem pa vzpon doživela šele v srednjem veku. V listinah je Ormož, tedaj Holermůs, prvič omenjen leta 1273, trške pravice je dobil leta 1293, mestne pa 1331. Mesto so velikokrat opustošili različni vpadi: Madžarov (1487 in 1605), Osmanov (1532), in krucov, ogrskih kmečkih upornikov (1704). V 18. stoletju se je začelo mirnejše obdobje, iz katerega izvira tudi sedanja tradicija letnih sejmov: Jakobov sejem poteka prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra na praznik sv. Martina. Še en pomemben datum iz zgodovine mesta je 8. november 1848, ko je potekala bitka pri Ormožu: madžarska »honvedska« vojska Móra Perczelja se je spopadla z avstrijsko vojsko. Leta 1927 je bil v Ormožu ustanovljen sanatorij z mednarodnim slovesom za zdravljenje revmatičnih bolnikov. Med kulturnimi znamenitostmi kaže poleg gradu omeniti še cerkev sv. Jakoba in dvorec Temnar, od številnih znamenitih Ormožanov pa duhovnika, kronista in avtorja pisave, imenovane dajnčica Petra Dajnka (1787–1873), pesnika in publicista Stanka Vraza (1810–1851), preporoditelja, duhovnika in poslanca Božidarja Raiča (1823–1886) ter pisatelja in duhovnika Franca Ksaverja Meška (1874–1964). Iz Ormoža je doma tudi Karmen Švegl, vojna poročevalka z Bližnjega vzhoda.