Piše: Lea Kalc Furlanič

Izjemna sinjezelena barva reke Soče v objemu belih kamnin, svežina, hitrost toka, zeleno okolje, gore, krasni naravni pojavi, bogata kulturna, kulinarična, lokalna dediščina … Vse to in še več je Posočje, ki letno beleži tudi milijon nočitev. Oddih v tem delu Slovenije zanesljivo prinese izjemna doživetja.

Kraji v Dolini Soče so med najbolj znanimi turističnimi mesti v Sloveniji. Tu boste uživali kot radovedni zgodovinarji, občudovalci in raziskovalci narave, iskalci dobrih okusov ter ljubitelji različnih vrst glasbe. Dolina Soče vas bo navdušila z izjemnim naravnim okoljem, idiličnostjo alpskih vasic ter prijetnim vrvežem v manjših gostoljubnih mestecih, se uvodoma pohvalijo v Javnem zavodu za turizem Dolina Soče.

Zgornje Posočje polno zasedeno

Poudarijo še, da je že vse od sredine julija predvsem zgornje Posočje, kamor sodijo občine Bovec, Kobarid in Tolmin, spet polno zasedeno s turisti. Prosto nastanitev je trenutno zelo težko najti, poleg hotelov in apartmajev so polno zasedeni tudi kampi, poudarjajo v javnem zavodu. Po koronski prevladi domačih gostov se je tehtnica spet prevesila v prid tujim obiskovalcem.

»Lahko bi rekli, da je zgornje Posočje 100-odstotno polno, ko govorimo o nastanitvenih zmogljivostih v kampih, apartmajih in hotelih. Seveda se sem in tja še najde kakšna prosta soba ali postelja, vendar vsem, ki prihajajo v dolino Soče, toplo priporočamo, da še pred prihodom preverijo proste kapacitete in jih rezervirajo,« je za STA poudaril direktor Javnega zavoda za turizem Dolina Soče Viljam Kvalič.

Med obiskovalci je v letošnjem poletju največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Madžarov. »Prijetno presenečenje so v zadnjih letih Belgijci, ki jih prihaja iz leta v leto več v naše kraje. Prav tako vsako leto rastejo številke obiskovalcev, ki k nam prihajajo iz Španije in Francije. Zato smo zelo veseli, da je ta paleta turistov iz leta v leto bolj barvita. Seveda pa smo zelo hvaležni tudi domačim obiskovalcem,« pravi Kvalič.

Gostov iz Slovenije v Posočju na letni ravni naštejejo od 20 do 25 odstotkov. Le leta 2020, ko so bila potovanja močno okrnjena zaradi epidemije covida-19, je bilo v Posočju 75 odstotkov domačih gostov. »Zdaj pa se je to razmerje ponovno obrnilo v prid tujih gostov,« ugotavlja Kvalič.

Julijana Trail magnet tudi za Američane

Ta še pojasnjuje, da ob promociji pohodniške in kolesarske poti Juliana Trail beležijo tudi goste iz bolj oddaljenih držav, tudi iz ZDA. »To pripisujemo objavam v New York Timesu, The Independentu, Lonely Planetu, da je Juliana Trail ena izmed desetih najboljših novih pohodniških poti na svetu. Vse to je pripomoglo k sami promociji Julijskih Alp in doline Soče. Veseli smo, saj pohodniki in kolesarji ne prihajajo samo poleti. S tem si nekako podaljšujemo sezono, kar je tudi eden izmed naših glavnih ciljev,« je zadovoljen direktor zavoda Dolina Soče.

Na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin sicer beležijo slabih 800.000 nočitev, vendar se številka viša. Pričakujejo pa, da bo ta številka narasla na milijon nočitev letno. Med turističnimi kapacitetami prevladujejo kampi, predstavljajo dobrih 40 odstotkov vseh namestitev. Pomemben delež, skoraj četrtino, prispevajo tudi zasebne sobe in apartmaji, medtem ko primanjkuje hotelskih kapacitet.

Da bi nekoliko zmanjšali turistično preobremenjenost doline v času poletne sezone, so posoške občine pred tremi leti zvišale cene turistične in promocijske takse, načrtujejo tudi podražitev dovolilnic za plovbo po Soči in Koritnici, čemur pa določeni turistični ponudniki nasprotujejo.

Dolina Soče je zelena destinacija. Stopa po poti trajnostnega razvoja, kar dokazuje tudi z vstopom v Zeleno shemo slovenskega turizma. V okviru tega nacionalnega programa se podeljuje znak Slovenia Green, ki obljublja zeleno prihodnost.

Od izvirov do tolmunov in brzic

Teden dni oddiha v Posočju je premalo, da bi si ogledali in doživeli vse, kar ta del naše domovine ponuja. Le za obisk muzejev, kot so kobariški, tolminski, sirarski, Dom Trenta in muzeji prve svetovne vojne na prostem, ter kostnice, cerkve sv. Duha na Javorci ipd. gre nekaj dni. Za užitke na belem produ ob reki Soči, v kateri je navkljub nizki temperaturi njene vode tudi v zgornjem Posočju moč zaplavati, pa počitniških dni domala zmanjka, tako privlačni so. Že zadrževanje ob Velikih koritih v vasici Soča, takoj pri odcepu za dolino Lepene, kjer se v poletnih mesecih tare »ta pogumnih«, ki z visokih sten skačejo v smaragdni tolmun, vzame ne samo dih, ampak nekaj ur.

Če začnemo pri izviru Soče, je dostop do njega prijetno doživetje, skupaj s sprehodom do Zadnje Trente, v dolino Zadnjice (od tu je vzpon na Dolič in Kriške pode), do središča doline Trente z Domom Trenta, še kakšne bližnje planine ali do izvira Mlinarice. Nižje ob reki je v vasici Soča vojaško pokopališče in cerkvica s Kraljevimi poslikavami, nato Velika korita in dolina Lepene. Tam je na sotočju Lepence in Soče lepo urejen kamp, nad njim pa še eden. V dolini Lepene pa Šinikov gaj, mali vojaški muzej na prostem, tradicionalne trentarske hiše ter dom Klementa Juga v značilnem slogu italijanskih vojaških kasarn pred drugo vojno. Od tam se vije eden od vzponov na Krnska jezera, Krn, Batognico, Bogatin itd. V domu med drugim postrežejo ajdove žgance z ocvirki in kislim mlekom. V gostilnah pa soške postrvi, bovške krafe, čompe, friko in druge lokalne dobrote. Bovec je živahno mestece, bogato z namestitveno, kulturno, kulinarično, športno, letalsko in drugimi ponudbami. Vasice ob Soči, kot Kal Koritnica, vabijo z apartmaji in sobami ter kulinariko, sirarstvom … Iz Bovca je možen poletni vzpon z gondolo na Kanin, a pozor, zadnja vožnja v dolino je popoldne ob 16. uri, prenočišč ni, v bivak so vdrli, zato ne nudi več zatočišča. Kdor se je prej iz doline podal na Matajur, od tam pa na Kanin, od koder bi se rad z gondolo vrnil nazaj v dolino, mora vzeti v zakup vsaj deset ure hoje ali se na omenjena vrhova povzpeti iz doline v dveh dneh.

Do Kobarida in Tolmina se pot ob Soči vije tudi mimo Trnovega, vstopno-izstopne točke za kajakaše in raftarje. Opazovati jih med plutjem po brzicah je posebno doživetje. Ki pa se vselej ne konča brez nesreče, zato pozor! Kobarid je spet zgodba zase. Muzej prve svetovne vojne, kostnica, vasice pod Krnom, reka Nadiža, skrajna slovenska vasica Robidišče, mlekarna Planika, Napoleonov most, slap Kozjak, rojstna vas Simona Gregorčiča Vrsno, kobariške planine in še kaj so biseri, polni skrivnostnih doživetij.

Zdravilni vodni izviri

Dolina med Kobaridom in Tolminom pa v svojih gozdnatih vzpetinah skriva številne vodne izvire, kot je denimo Grofov izvir, kamor tisti, ki verjamejo v njihovo (dokazano) zdravilno moč, pogosto zahajajo. Tu so še delujoči Kofolov mlin, muzej na prostem Kolovrat, številni seniki, pašniki, kolesarske poti in nekaj kampov prav ob Soči, ki so enako dobro obiskani kot tisti nekoliko više. Sicer je reka najbolj plovna ravno na odseku, ki teče skozi območje kobariške občine, zato so tu posebej pozorni na njeno zmerno izkoriščanje in bi se radi z drugima dvema občinama dogovorili za višjo dnevno uporabnino. Sedaj slednja znaša le šest evrov.

Enako privlačna je Soča na Tolminskem. Tam se sreča z Bačo in Idrijco, obe sta nekoliko toplejši in zato primernejši za kopanje. V Mostu na Soči, nekdaj Sveti Luciji, se reka razširi v akumulacijsko jezero, ki nudi prijetne vodne užitke, tudi supanje in vožnjo z ladjico. Okolje je mirno in milo. Potem se reka umakne od naselij in se jih spet dotakne v Kanalu ob Soči, kjer prirejajo znane skoke z mostu. Nižje reka ni več tako prvobitna. Zato je manj obiskana.

Kakor koli, odločitev za dopust v Posočju, zlasti opisanem zgornjem Posočju, bo doživljajsko bogato poplačana. Več uporabnih informacij, napotkov in povezav je na spletni strani Javnega zavoda Dolina Soče.