4.6 C
Ljubljana
četrtek, 21 novembra, 2024

“Ne čakajte, ukrepajte takoj!”

Piše: Petra Janša

Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja. Prejšnji teden je svojo zdravstveno izkušnjo predstavila gospa Švigelj.

Muharema Švigelj je 65-letna upokojenka. Po drugem cepljenju proti covidu-19 so se ji pojavile zdravstvene težave. »Reakcija po drugem cepljenju je bila taka, da sem za sedem dni z visoko vročino obležala v postelji,« je uvodoma dejala Švigljeva, ki so se ji po hudi reakciji imunskega sistema začele pojavljati še druge težave. Dobila je napihnjen trebuh, kot da bi bila v sedmem mesecu nosečnost, ne glede na to, kaj je pojedla. Čutila je bolečino v trebuhu in bila brez energije. Ko je s svojega jedilnika izločila že skoraj vso hrano in ko ni imela več kaj jesti, se je po pol leta težav z napihnjenostjo odločila za obisk zdravnika, ta pa jo je poslal na preiskave.

Diagnoza: sum na raka

Prva preiskava je bila gastroskopija želodca, ki je pokazala vnetje, hernijo in močan refluks. A omenjene težave ji niso povzročale napihnjenosti trebuha, zato je morala še na ultrazvok trebušne votline. Ta je pokazal približno tri centimetrski tumor na vranici ter sedemmilimetrsko lezijo na trebušni slinavki, kar je bilo dovolj za sum na rakavo obolenje. Rak pankreasa oziroma trebušne slinavke je ena najhujših medicinskih diagnoz, ki jo človek lahko doživi, saj tu preživetja praktično ni. Švigljeva po naravi ni paničen človek. Prepričala se je, da so ji bolezen pravočasno odkrili, in vedela, da ne sme čakati. Dobila je napotnico za scintigrafijo, preiskavo, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi, da se ugotovi, kje je rakasto obolenje. Doživela je prvi šok ob obvestilu, da bo preiskava mogoča šele čez devet mesecev. Medtem ko je čakala nanjo, je stvari vzela v svoje roke in ukrepala, da ne bi bilo prepozno. Odločila se je, da si popravi odpornost, kri in si očisti telo. Pri tem so ji pomagali terapevti v Planetu zdravja, ki so s pomočjo analize termoregulacije telesa prišli do istih diagnoz – težave z vranico, s trebušno slinavko in z želodcem. »Analiza je pokazala celo več težav. Ščitnica je bila zunaj ravnovesja. No, celotno telo je bilo vrženo iz tira. Tega je držalo pokonci le to, da sem bila dobre volje,« je pripovedovala Švigljeva. Profesor Ogorevc je dodal, da je pri rakastih obolenjih značilno, da gre za napačno delovanje celotnega telesa, celotnega imunskega sistema: »Nikoli ne gre za napako samo tam, kjer se tumor ali rakasto obolenje pojavi. Tako to gleda medicina, a je to tako ozko gledanje, da velikokrat z realnostjo nima veliko ali pa celo nič skupnega.«

Ni čakala, ukrepala je!

Terapevtka v Planetu zdravja ji je glede na rezultate analize predlagala, da tri mesece je samo to, kar je zelene barve, in jedi na žlico, vse dokler se ne bo počutila bolje. Poleg tega je prejela intenzivno terapijo z njihovimi olji. Po treh mesecih je čutila, da ni več napihnjena. Tudi hrana ji ni več smrdela, posebno meso, ki ji je prej smrdelo po gnilem. Celo nalašč je pojedla kakšno takšno hrano, da bi videla, ali jo napihne, a je ni. Imela pa je tudi veliko energije. »Prepričana sem bila, da tega, kar se je v meni dogajalo, ni več.« Tako je čakala na preiskavo scintigrafije, na katero pa so jo poklicali tri mesece prej, se pravi, da je nanjo čakala šest mesecev. Ta je pokazala, da v njenem telesu rakavega obolenja ni bilo (več) zaznati. »Upravičeno lahko sklepamo, da je rak bil. Ko zdravnik na podlagi slikanja oziroma ultrazvoka reče, da je velika verjetnost, da rak je, potem tudi je, saj se ta že na ultrazvoku velikokrat vidi po strukturi in gostoti tkiva ipd. (…) Tudi tvoji znaki – odklanjanje hrane, da meso smrdi, so najbolj tipična govorica telesa, da je rak v zaključni fazi,« je razložil Ogorevc in dodal, da je bilo pri Švigljevi odločilno to, da se je odločila takoj ukrepati in poskrbeti sama zase. »Naredila si vse, kar je bilo treba. Obrnila si se na zdravnika, da si dobila diagnozo – sum na raka, ki pa je za zdravnika ena od neozdravljivih diagnoz z najvišjo smrtnostjo. Nisi čakala in si vzela zdravje v svoje roke. Sama si prevzela odgovornost zase. Tako kot sem storil sam pred sedemindvajsetimi leti. In sva splavala. Sva tukaj, živa in zdrava,« je dodal Ogorevc.

Raka na trebušni slinavki ni več

Švigljeva je nadaljevala, da so jo potem poslali še na računalniško tomografijo oziroma CT, ki ga je opravila tri mesece po scintigrafiji. »Nekje med božično-novoletnimi prazniki so me poklicali po telefonu in rekli, da raka na trebušni slinavki ni,« je dodala in pripomnila, da se predolgo čaka na diagnostiko. »Moraš pa tudi sam kaj narediti zase,« je poudarila, Ogorevc pa je dodal: »Saj, če čakaš samo to, da bo drugi vse naredil zate, si obsojen na neuspeh. Sploh pri tako težkih obolenjih, kot je bilo tvoje. In to zdravniki zelo dobro vejo. Vsak teden čakanja je lahko usoden.« Švigljeva je dejala, da je hvaležna sebi, ker je sprejela bolezen tako, da je se odločila, da bo to odpravila, in Planetu zdravja za vso pomoč pri zdravljenju. »Ljudje si ne bi smeli dovoliti, da jih še tako huda diagnoza spravi v obup,« je ob tem poudarila Švigljeva in izpostavila pomen naravnih zdravil, kot so olja in produkti Planeta zdravja, ki ti lahko samo pomagajo, ne morejo ti pa škoditi. Švigljeva je komentirala tudi razliko med počutjem pred dobrim letom in pol, ko so se njene težave začele, in danes. »Če ne bi imela zdaj težav s hrbtenico, bi šla na Triglav,« je dejala v smehu. »Zdaj enkrat na teden pojem tudi ribo. V prehrano sem začela dodajati tudi drugo rastlinsko hrano, poleg te zelene barve. Izločila pa sem meso, mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke ter jajca. Pa tudi določeno sadje sem izločila, ker sem čutila, da mi povzroča refluks,« je še dejala in dodala, da jo večkrat vprašajo, kaj pa lahko sploh ješ, če ne ješ vsega tega. »Vse drugo,« jim odgovorim.

Kritično o cepivu proti covidu-19

Profesor Ogorevc je nekaj kritičnih besed namenil tudi cepljenju in cepivu proti covidu-19. »Ta cepiva, s to tehnologijo, povzročajo hudo hiperfunkcijo imunskega sistema. Tak način tako imenovanega cepljenja je že v teoriji popolnoma zgrešen.« To je razložil s primerom Švigljeve, ki je po cepljenju imela uvodoma opisane težave. »Kaj se je zgodilo? Cepivo je ustvarjeno tako, da se konstantno ustvarjajo protitelesa – to so beljakovine, ki govorijo o imunskem odzivu. Imunski odziv pa je vnetje. Tudi tumorski markerji spadajo v to kategorijo. Zdaj pa vprašam vse tiste ljudi in strokovne delavce, ki so tako močno propagirali te stvari, ali je močan odziv imunskega sistema in povečanje protiteles znak zdravja ali je to znak vnetja in patologije? Bom vprašal moške: če imate PSA (prostatični specifični antigen, op. p.) v mejah normale, je to znak zdravja. Če pa se PSA močno poviša, ni urologa, ki bo rekel, da je to znak zdrave prostate. Rekel vam bo, joj, groza, to je patologija, bolezen. Ko pa so se povečala protitelesa po cepljenju, pa je bilo to dobro. Kam smo prišli? Kje je logika? Kje je strokovnost, se sprašujem. In kje je odgovornost tistih, ki so nam zagotavljali, da so cepiva varna in preizkušena ter da praktično nimajo stranskih učinkov, za katere danes vemo, da so enormni. Čeprav tega ne moremo dokazati, lahko upravičeno sklepamo, da je eden od stranskih učinkov tudi Muharemina diagnoza. Kaj je vranica, kjer je bil tumor? To je organ imunskega sistema in to skupaj s timusom, za katerega medicina trdi, da je zakrnel organ, kar je popoln nesmisel. Je tudi krvotvoren organ. In če se pojavi tako grozna hiperfunkcija, kot se je pojavila pri gospe Muharemi, so to huda konstantna vnetja. Taka huda vnetja so se ji pojavila na vranici, na pankreasu – to je bila na žalost končana zgodba. Tega ji zdravniki niso rekli v obraz. Ko pa so jo pred dvema mesecema poklicali, so bili šokirani, ker vnetij ni bilo več,« je povedal Ogorevc.

Kdo bo odgovarjal?

Švigljeva je k temu dodala žalostno ugotovitev, da od zdravnikov v obdobju čakanja ni prejela nobenega nasveta: »To je bilo eno samo čakanje. To je žalostno. Sem človek, ki ukrepa. Je pa veliko ljudi, ki potrebuje nasvet.«»Vsi potrebujemo nasvet, sploh ko smo v stiski. A vseeno smo ljudje kreativna bitja in svojo usodo krojimo sami. Tudi odločitev za cepljenje je bila osebna. Vprašajmo se, zakaj je danes v državah, kjer je visoka precepljenost proti covidu-19, smrtnost višja kot v tistih, kjer tega ni. Odgovora ne vemo, imamo pa možgane, da analiziramo sliko in podatke ter si ustvarimo svoje mnenje. Kajti hiperfunkcija imunskega sistema je praktično začetek prav vsake bolezni,« je še dejal Ogorevc, ki je mnenja, da je bilo cepljenje proti covidu-19 zloraba. »Če pogledamo dokumente Evropske agencije za zdravila EMA, bomo videli, da je bilo to cepivo registrirano kot poskusno cepivo – to ni bila terapija. Bila je faza preskusa brez enega samega zagotovila, da deluje na karkoli. Vidimo pa zdaj, na kaj deluje. Obstaja namreč veliko resnih študij, ki jih mediji nočejo objaviti, kako je to škodljivo, kako to deluje, kako to povzroča hiperfunkcijo oziroma pretirano delovanje imunskega sistema,« je poudaril Ogorevc in dodal, da so v zahodnem svetu v dramatičnem porastu rakava in nevrološka obolenja, diabetes tipa 1 pri mladi populaciji, ki je bila cepljena proti covidu-19, povečujejo se ginekološke težave pri mladih ženskah in nezmožnost zanositve. »Realnost prihaja počasi na dan. Uporaba tega cepiva ni bila v skladu z odobritvijo EMA. Dovoljenje je bilo izdano za eksperimentalno cepljenje, kjer bi se moral z vsakim posameznikom najprej pogovoriti zdravnik in šele po trezni presoji zdravnika bi se lahko to uporabilo. Vsa ta množična cepljenja po garažah, hipermarketih – to je katastrofa. Kdo bo odgovarjal za to? Nihče! Dobrodošli v novi realnosti, ki ni lepa,« je sklenil pogovor Ogorevc.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine