Piše: Petra Janša
»Imamo sedem tisoč petsto hudodelskih zločinov in kaj počnejo naše institucije?« se je nedavno spraševal premier Unsko-sanskega kantona Mustafa Ružnić in ob tem povedal, da je za BiH na razpolago 91,5 milijona evrov. In za kaj se pravzaprav porabijo ti milijoni?
Kje je torej 91,5 milijona evrov? »Ta denar ne gre na račune naših institucij. En del gre mednarodnim organizacijam, dve tretjini si delita Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in OZN,« je resnico o migrantski krizi v Bosni in Hercegovini razkril premier Unsko-sanskega kantona (USK) Mustafa Ružnić in dodal, da ti del denarja zapravijo zase, preostali dve tretjini pa gresta za zdravstvo in opremljanje kampov. Po njegovih besedah je migrantska kriza le krinka za trgovino z ljudmi. V kampu Lipa v Bihaću so se dogajala množična posilstva mladoletnih deklet in žensk, a so vse institucije gledale stran, dodaja Ružnić.
Le izgovor za trgovino z ljudmi
Lokalne oblasti v Bosni in Hercegovini že dlje časa opozarjajo na nevzdržnost razmere v USK. Največji kritik vladnih oblasti v BiH je premier USK Mustafa Ružnić. V intervjuju za Face TV, objavljenem tudi na YouTubeu, je razložil celotni sistem nedelovanja uradnih bosanskih in evropskih institucij. Migrantska kriza je le izgovor za trgovino z ljudmi, pravi in dodaja, da se ves kriminal, skrit za migrantsko krizo, ne bi mogel dogajati brez pomoči IOM. Prav mednarodne organizacije so po Ružnićevem mnenju odgovorne za katastrofalno situacijo. V njihov sistem dela je vključenih še mnogo nevladnih organizacij, ki se trudijo, da ne pride do sprememb. Premier USK označuje institucije BiH za nesposobne. Na reakcijo ministra za notranje zadeve Selma Cikotića in spremembe čakajo že tri leta, a se do zdaj ni spremenilo nič.
Mednarodnim organizacijam to ustreza
V obdobju treh let se je na območju Bihaća in Bire zgodilo več kot 7.500 kaznivih dejanj migrantov. Ružnić razkriva, da za požigom kampa Lipa v Bihaću niso migranti, ampak oblast. S to akcijo so hoteli migrante le odpeljati v sosednjo Biro, da bi se jih v Bihaću znebili. »Lipe niso zažgali migranti, vse kaže na to! Lipa je bila požgana, da se je ustvaril problem v Bihaću!« je v omenjenem intervjuju pojasnil Ružnić. Na območju USK je sedaj 24 tisoč migrantov. In vse to se dogaja le 287 kilometrov stran od Slovenije. Zaskrbljeni premier USK prepričljivo pove, da migranti plačujejo vozovnice in dvigujejo denar prek računov Western Union. Ružnić se sprašuje, kako jim to uspe, če ne morejo dokazati identitete. Pri tem pojasnjuje, da je Bosna in Hercegovina le žrtev mednarodne igre EU, OZN in domačih političnih sil. Čudi se, zakaj v obdobju treh let niso migrantov enakomerno porazdelili po celotni BiH. Opozarja, da večina teh migrantov ostane. Da je zadeva zelo resna, opozarjajo tamkajšnji odgovorni že nekaj časa in se sprašujejo, ali si ljudje v USK res želijo vsakodnevnega kriminala migrantov. So pa težave v BiH zaradi bližine neposredno povezane s Slovenijo in bi nas morale skrbeti.
Kaj pa Ciper?
Prav tako smo lahko minuli teden brali o izgredih v prenatrpanem centru za migrante v ciprskem mestu Nikoziji, kjer je bilo po podatkih tamkajšnjega uradnika med hudim prepirom med državljani Sirije in več afriških držav ranjenih 25 migrantov. Predstavnik za medije ministrstva za notranje zadeve Loizos Michael je za Associated Press (AP) takrat dejal, da je vseh 25 migrantov utrpelo lažje telesne poškodbe in so se po medicinski oskrbi v splošni bolnišnici v Nikoziji vrnili v migrantski center. Kot je še dejal, da so migranti med pretepom razbijali okna, postelje in drugo opremo, del ograje namestitvenega centra pa je utrpel veliko škodo zaradi sedemurnega pretepanja, ki ga je prekinila šele policija. Policijski preiskovalci domnevajo, da se je pretep začel med majhnim številom posameznikov in hitro prerasel v vsesplošno pretepanje. Loizos Michael je še dejal, da je v namestitvenem centru, kjer je lahko nameščenih 1000 ljudi, približno 1500 migrantov, od tega jih je v skladu z zdravstvenimi protokoli za okužbo s COVID-19 kar 600 v karanteni.
Privilegirani Sirci
Na etnično razdeljeni Ciper dnevno prihajajo majhne skupine migrantov predvsem iz Turčije, ki je od severne ciprske obale oddaljena le 80 kilometrov. Večina migrantov vstopi na otok na severu turško-ciprskega otoka, prečka prepustno in slabo varovano območje, ki ga nadzirajo ZN, in nadaljuje pot na mednarodno priznani jug, kjer prosi za azil. Ciper je sicer članica Evropske unije, vendar le južni, grško-ciprski del uživa ugodnosti polnega članstva. Veliko migrantov je Sircev; kar četrtina od 7000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil, je prihajala iz Sirije. Sirija je relativno blizu in si mnogi med njimi lastijo pravico, da so prav oni bolj domači in s tem bolj upravičeni do ugodnejše obravnave ciprskih oblasti in osebja v namestitvenih centrih za migrante med čakanjem na azil.
Načrtno pošiljanje migrantov
Uradnik notranjega ministrstva je za AP dejal, da se Ciper s približno 900.000 prebivalci ne more spoprijemati z enakomernim in vztrajnim pritokom migrantov. Dejal je, da Turčija stoji za orkestrirano kampanjo »za spremembo demografskega značaja Cipra« s pošiljanjem migrantov na Ciper. Gre za grdo akcijo, ko se humanitarnost zlorablja za kasnejše politične, vojaško-strateške in verske cilje. Do takšnega sklepa lahko pridemo tudi na podlagi pogovorov s številnimi migranti, ki so pokazali, da so mnoge od njih turške oblasti dobesedno »prisilile«, naj odidejo na Ciper. Večina migrantov je samskih moških, zato jih mednarodni organi pregona preverjajo, ali imajo kakršnokoli povezavo z ekstremističnimi skupinami. Michael je dejal, da je bilo po zadnjih preverjanjih takšnih sedem posameznikov, zato so jih namestili v drugem, varnejšem namestitvenem centru.
Prav zaradi te preobremenjenosti in položaja »prve frontne linije« si Ciper želi, da bi EU izvedla »pravičnejšo« prerazporeditev migrantov, ki prihajajo v obmorske države, in uveljavila dogovor s Turčijo, da bi migrante zadržala znotraj svojih meja. Prav tako si Ciper želi, da bi EU sklenila sporazume o repatriaciji ali napotitvah v tretje države. A glede na hitrost reševanja te problematike, bo Ciper še lep čas v opisani situaciji.
