Piše: Andrej Sekulović
Jure Colja je koprski občinski svetnik, ki je ob koncu lanskega leta predlagal, da se vlada pozove k ukrepanje glede varnostne situacije v Ljubljani zaradi nezakonitih migracij. Z njim smo govorili o njegovem predlogu in splošni problematiki, povezani s tem vprašanjem.
Lani ste kot občinski svetnik občine Koper predlagali glasovanje o sklepu občinskega sveta, da vlado pozove, naj nemudoma ukrepa glede varnostne situacije v prestolnici in tako zavaruje lastne državljane. Zakaj ste se odločili za ta predlog?
Za omenjeni predlog sem se odločil po številnih pogovorih s Koprčankami in Koprčani, predvsem starši otrok, ki se v prestolnici izobražujejo ali tudi delajo. Jasna in odkrita pričevanja o poslabšanju varnosti v Ljubljani (pa tudi v Mariboru in Kranju) so v starših vzbudila veliko skrb za njihove otroke, sam pa sem kot oče njihovo skrb razumel in izkoristil možnost, ki jo imam kot svetnik, ter težavo predstavil Občinskemu svetu Mestne občine Koper. Rad bi poudaril, da so nas na svetniško mesto izvolili občanke in občani, zato je prav, da jih poslušamo in naredimo, kar je v naših močeh. Ne nazadnje je občina Koper četrta največja občina v Sloveniji, veliko število naših otrok obiskuje prestolnico in menim, da imamo vso pravico, da se v vrhu politike sliši tudi naš glas.
Kateri pa so bili glavni razlogi za vašo odločitev?
Na mojo odločitev o predlogu so seveda vplivali tudi zelo zgovorni uradni podatki policije, ki samo do konca septembra lanskega leta potrjujejo 19 primerov posilstev, kar pomeni skoraj 200-odstotno povečanje njihovega števila v primerjavi z letom prej. Omembe vredna je tudi uradna izjava policije, v kateri potrjuje, da prestolnica postaja vse nevarnejše mesto, hkrati pa tudi to, da prejemajo od prebivalcev vse več klicev po večjem nadzoru na terenu. Gre za naraščanje števila posilstev, napadov, ropov in – iz pričevanj sodeč – nadlegovanj, ki se stopnjujejo do te mere, da si marsikatera ženska v jutranjih ali večernih urah ne upa več sama po nekaterih območjih prestolnice. Žal je veliko povečanje kriminala tudi posledica nezakonitih migracij, kar potrjujejo tako podatki kot stanje na terenu, hkrati pa je zelo zgovorna tudi varnostna slika drugih evropskih držav. Gre za nekaj, kar se nam je še do pred kratkim zdelo samoumevno in nedotakljivo – gre za varnost. Varnost naših državljanov, občanov, naših žensk, otrok in družin. Tistih, ki nam največ pomenijo.
Kakšen je bil odziv na vaš predlog v občinskem svetu in širše v slovenski javnosti?
Predlog sem podal že v sredini oktobra, sledil je mesec dni tišine, dokler nisem pobude ponovil, a je župan ni želel umestiti na dnevni red prihajajoče seje, kar pomeni, da smo o tem, ali bo moj predlog sploh na dnevnem redu ali ne, morali glasovati. Po burni razpravi, v kateri sem bil obtožen zagovarjanja ksenofobne politike, izmišljenih podatkov, sejanja sovraštva in populizma, je bilo 18 svetnikov proti, 8 vzdržanih in le 2 za. Me pa veseli, da je širša javnost moj predlog sprejela ravno obratno – z razumevanjem in odobravanjem. Številni komentarji na socialnih omrežjih, pa tudi v živo, so pokazali, da se resnosti poslabšanja varnosti marsikdo zaveda in zato podpira ukrepanje na tem področju.
Nam lahko zaupate, kdo je glasoval proti vašem predlogu in kdo ga je podprl?
Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, LAB (Listi Aleša Bržana), SD, Levici, Oljki in eden iz italijanske narodne skupnosti. Vzdržani so bili v KJN (Koper je naš) in eden v italijanski narodni skupnosti. Za sva bila seveda le jaz in ena predstavnica italijanske narodne skupnosti.
Nezakonite migracije so se v letu 2023 znova povečale. Čeprav so najbolj obremenjeni policisti PU Novo mesto, so bili v letu 2022 najbolj z migranti obremenjeni policisti iz PU Koper, kjer je bilo takrat največ nezakonitih prehodov. Kakšna je zdaj situacija v vaši občini glede tega vprašanja?
Žal je naivna in zgrešena politika prinesla to, na kar smo mnogi opozarjali. Zaradi odstranitve ograje na meji in zavrnitve predloga SDS za aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi (ki bi drastično izboljšal sodelovanje vojske in policije ter tako tudi varnosti) so se nezakoniti prehodi seveda močno povečali. Na območju Kopra se je povečalo tudi število aretacij vodnikov in ilegalnih migrantov. V zadnjem letu in pol je PU Koper poročala tudi o primerih, ko so samo v enem koncu tedna prijeli 500 in več nezakonitih migrantov. Z velikim zanimanjem spremljam dogajanje okrog namena Urada za oskrbo in integracijo migrantov, ki želi v več krajih po Sloveniji postaviti dodatne azilne domove. V zvezi s tem sem na župana in občino naslovil tudi svetniško vprašanje, odgovor pa še čakam.
Kako so nezakonite migracije vplivale na vsakdanje življenje v vaši občini?
V vsakdanjem življenju v naši občini za zdaj ne čutimo posledic tolikšnega števila nezakonitih prehodov, posledice pa čutijo mnogi Koprčanke in Koprčani, ki redno obiskujejo prestolnico, kar je za moje pojme skoraj enako. Dejstvo je, da so nezakonite migracije velika težava in to, da do kriminala prihaja prav na območjih azilnih domov, ni naključje. O tem ne govorim jaz, ampak policija sama, zgovorne pa so tudi uradne številke in dogajanja v številnih državah Evropske unije. S tega vidika apeliram na odgovorne, da dobro premislijo o namenu namestitve dodatnih azilnih domov tudi drugje po Sloveniji.
Je na območju Kopra prihajalo do kaznivih dejanj migrantov? Kako gledate na incidente, ki se dogajajo v prestolnici, zaradi katerih ste tudi predlagali omenjeni sklep?
O primerih kaznivih dejanj nezakonitih migrantov v Kopru niso poročali in srčno upam, da tako tudi ostane. Se pa je že nekajkrat zgodilo, da je bilo v Kopru ali Izoli mogoče zaslediti skupine po pet ali več moških, prav tako pa je splošno znano, da pri ilegalnih prehodih za seboj puščajo marsikaj – od oblačil in hrane do odpadkov. Omenim lahko še težave v naši neposredni bližini, in sicer v Trstu, kjer se s povečanjem kriminala soočajo že vrsto let. Na incidente gledam zelo resno in z zaskrbljenostjo, saj menim, da je Slovenija na točki, kot je bila Švedska pred slabimi desetimi leti, zato bi nas tamkajšnje drastično poslabšanje varnostne slike v zadnjih letih moralo strezniti. Žalosti me, da je nekaterim vseeno za varnost lastnih državljanov, predvsem pa lastnih otrok in prihodnjih generacij.
Kakšna je po vašem mnenju odgovornost vlade za te incidente? Kako bi morala vlada ukrepati?
Če je kdo odgovoren, je to brez dvoma vlada. Morali bi poskrbeti za varnost državljank in državljanov, predvsem pa bi morali upoštevati dobre predloge vsakega, ki mu za varnost v Sloveniji ni vseeno, ne pa zanikati realnega stanja. Žal smo priča situaciji, ko za vladajoče ni problem naraščanje kriminala, ampak to, da se o tem govori. Prav tako je zaskrbljiva izjava notranjega ministra, ki svetuje zaklepanje vrat, namesto da bi se težave lotili resno. Naj omenim še uradne izjave policije, ki so brez dvoma zelo zgovorne, in sicer, da imajo žal omejene pristojnosti in naj se ljudje domov vračajo v večjih skupinah. O velikih težavah pričajo tudi taksisti, prav tako prodajalci solzivcev, ki zaznavajo 1000-odstotno rast prodaje. Menim, da bi morali povečati nadzor tako na ulicah kot na meji, aktivirati 37. a člen Zakona o obrambi, vrniti vsakega, ki v našo državo pride nezakonito, v državo, od koder je prišel, in vrniti ograjo na meje. Če smo pred zakonom vsi enaki, naj to velja res za vse.
Kako ljudje v vaši in okoliških občinah gledajo na dogajanje z nezakonitimi migranti? Kot vemo, nas vlada in njeni tovariši iz vrst nevladnikov prepričujejo, da moramo biti do njih predvsem strpni in dobrodušni …
Zelo preprosto. V pogovoru z ljudmi je jasno, da z velikim veseljem in brez težav sprejmemo vsakega, ki v Slovenijo pride z dobrimi nameni − na prvem mestu delati, spoštovati zakone, sprejemati običaje, navade in kulturo ter se učiti jezika. Poznam veliko ljudi, ki so v Slovenijo prišli iz različnih držav in z iskreno željo po boljšem življenju in to iz dneva v dan dokazujejo s spoštovanjem in trdim delom, zame pa so seveda več kot dobrodošli. Težava nastave, ko nekdo naštetih namenov nima, ampak izkorišča, kar mu je ponujeno, in državo, ki ga je sprejela, celo zaničuje. Lahko sem strpen, nisem pa naiven in menim, da je za obstoj družbe in življenja, kot ga poznamo, treba zatreti vsak poskus ogrožanja varnosti in razkroja običajev. Žal pa moram omeniti, da si marsikdo ne upa na glas povedati, kar si misli, kar me kot očeta žalosti, ker je to, v kakšni državi bodo živeli naši otroci, odvisno od tega, kako z njo ravnamo danes.
So se predlogi, podobni vašemu, pojavili tudi v kakšni drugi občini?
Moj namen je bil med drugim doseči to, da bi omenjeni predlog sprejela tudi kakšna druga občina, pritisk na vlado bi bil posledično večji in na tak način bi lahko s skupnimi močmi dosegli ukrepanje glede varnosti, a se žal to ni zgodilo. Srčno upam, da je za nekaj takega še čas, a je vse v rokah naroda na prihodnjih volitvah.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
