Piše: Bogdan Sajovic
Britanski konservativci se bodo končno lotili problema nezakonitih migracij. Notranja ministrica napoveduje drakonske kazni za pomoč pri njih. Konservativni poslanec je še dejal, naj nezadovoljni migranti »odjebejo nazaj v Francijo«.
Britanska konservativna vlada je pretekli teden sporočila, da se namerava »odločno spopasti« s problemom nezakonitih migracij. Migracije v Združeno kraljestvo so namreč popolnoma ušle izpod nadzora, saj se v državo priseljuje že okoli pol milijona ljudi na leto, deloma zakonito, deloma nezakonito. Vsa skupaj se odraža na spreminjanju demografije, na razpadu britanske družbe in na naraščajočem kriminalu in celo naraščanju medrasnih napetosti. Ciniki sicer pravijo, da je to zadnji poskus konservativne vlade, da si reši kožo pred volitvami, ki bodo predvidoma jeseni prihodnje leto. Anketne številke so za konservativno stranko katastrofalne. Nekatere ankete kažejo laburistom celo trideset odstotnih točk prednosti pred konservativci, kar pomeni, da bi bila konservativna stranka ne le poražena, ampak praktično izbrisana.
Volivci so siti dvoličnosti
Problem britanske konservativne stranke je v tem, da je hudo dvolična do svojih volivcev, in ti so to opazili. Stranka se namreč deklarira kot zagovornica tradicionalnih vrednot, krščanstva, »britanskosti«, obljublja varnost in med drugim ustavitev nezakonitih migracij. A dejansko dlje od deklarativnosti pri tem ne gre, predvsem ker se njeno vodstvo noče spopadati z globalistično kabalo. A konservativni volivci so očitno že siti, da jih vedno znova prepeljejo žejne čez vodo, zaradi česar konservativna stranka po anketah tone kot kamen v vodi.
Problem migracij, še posebno množičnih, je ena številnih tem, ki so jo konservativci zapisali v svoje volilne manifeste, odkar so pred trinajstimi leti prevzeli vladanje. In vendar v vseh teh letih niso naredili praktično ničesar, da bi množične migracije ustavili. Še celo ena glavnih tem britanskega izstopa iz Evropske unije – brexita – to je »prevzem suverenosti na mejah«, v kar spada tudi ustavitev migracij, se je izkazala za figo v žepu. Leta 2017 je George Osborne, ki je bil v letih 2010–2016 finančni minister in s tem praktično številka dve v konservativni stranki, odkrito priznal, da so glede migracij ravnali hinavsko. Ustavitev so zapisali v volilni manifest, a nihče od vladnih ministrov zasebno spoštoval te volilne obljube. Vsi so predvsem obžalovali, da so jo sploh morali dati, in jih je predvsem motilo, ker so jih zato levičarski mediji napadali kot ksenofobe in rasiste.
Katastrofalne posledice migracij
Če so konservativci glede migracij dvolični, pa so laburisti njihovi odkriti podporniki. Ko so laburisti pred četrt stoletja dosegli veliko volilno zmago, je njihov tedanji vodja Tony Blair sprostil zakonito priseljevanje v Veliko Britanijo, hkrati pa so mižali ob nezakonitih migracijah. Vodstvo laburistične stranke je bilo brutalno odkrito, šlo je za uvoz velikanske prihodnje volilne baze laburistične stranke. Sprejet je bil tudi zakon, po katerem se praktično vsaka kritika migracij in migrantov lahko interpretira kot rasizem. Konservativci v trinajstih letih, kar so na oblasti, niso storili ničesar, da bi ta zakon razveljavili, posledice takšnega stanja pa so strahotne.
Celotna britanska mesta so že pod nadzorom migrantov, predvsem muslimanskih. V nekaterih od teh mest so skupine muslimanskih moških zlorabile na stotine najstnic, medtem ko so si policija, sodišča in mediji pred tem zatiskali oči, da jih ne bi razglasili za rasiste. Pocestne tolpe temnopoltih mladcev terorizirajo cele mestne četrti, kriminal narašča, policija pa tega kriminala noče videti. Na drugi strani pa so posameznike, ki so na socialnih omrežjih objavili posnetke divjanja tolp, uradno preganjali zaradi »rasizma«. Ni pa problem samo kriminal, problem je tudi uničevanje britanske družbe. Muslimani so, kot rečeno, prevzeli že celo vrsto mest, v mnogih drugih pa vzpostavili gete, v katerih vlada šeriatski način življenja. Pritiskajo tudi na zakonodajalce, naj šeriat postane del britanske zakonodaje. Radikalni levičarji pa izrabljajo predvsem črnsko prebivalstvo za demonstracije, s katerimi zahtevajo »izbris vseh sledov rasistične in kolonialne preteklosti«, kar je fraza, za katero se skriva želja po uničenju britanske družbe, kot jo poznamo.
Presenetljiva odkritost
Mnogim Britancem seveda to ni prav nič po volji in zahtevajo, da se tej norosti naredi konec. A konservativna stranka, ki se prodaja kot varuh britanske zgodovine in tradicij, se dela gluho. Vsaj do preteklega tedna, ko se je, kot rečeno, očitno začelo nekaj premikati tudi glede problema migracij. Za prvovrstno presenečenje je poskrbel konservativni poslanec Lee Anderson, ki je tudi namestnik predsednika konservativne stranke. Najprej se je zgodil Andersonov izbruh, ko je dejal, naj migranti, ki niso zadovoljni z nastanitvijo, ki jim jo omogoča vlada na račun davkoplačevalcev, »odjebejo nazaj v Francijo«. Vsako noč namreč iz Francije prek Rokavskega preliva priplove na britanske obale na stotine migrantov tretjega sveta. Nekateri se izognejo policijskim patruljam in poniknejo v getih britanskih mest. Drugi, ki jih pri izkrcanju prestrežejo policisti, pa dobijo namestitev na stroške britanskih davčnih zavezancev. Navadno jih namestijo v različne hotele, vendar pa so zmogljivosti že močno zapolnjene, zato vlada išče alternativne rešitve. Ena takšnih je namestitev v kabine potniških ladij. Nedavno je skupina migrantov, ki so jih nahujskali levičarski »aktivisti«, zavrnila namestitev na eno takšnih ladij. Levičarski »aktivisti« so namreč začeli kričati, da so alternativne namestitve migrantov na potniške ladje ali v opuščene vojašnice »nehumane«, po domače povedano, da je samo namestitev v hotelih dovolj dobra za migrante. In nekateri migranti so temu pritegnili. Andersonu je zato »počil film«. Dejal je, da če migranti, ki so v državi mimogrede nezakonito, niso zadovoljni s tem, kar jim ponuja vlada na stroške davkoplačevalcev, lahko preprosto »odjebejo nazaj v Francijo« oziroma naj sploh ne prihajajo v Veliko Britanijo. Seveda se je na Andersona vsul plaz napadov in kritik levičarskih organizacij, presenetljivo pa je, da so ga v bistvu podprli njegovi ministrski kolegi. Minister za imigracije Robert Jenrick sicer ni bil tako ekspliciten kot Anderson, vendar je tudi on dejal, da če niso zadovoljni z namestitvijo, naj je pač ne vzamejo in se znajdejo sami. Pravosodni minister Alex Chalk pa je dejal, da je Anderson pač odkrit človek in je izrazil pravično ogorčenje, kakšno prežema velik del Britancev zaradi izbirčnih migrantov, ki menijo, da je le najboljše zanje zadosti dobro.
Anderson je šel še korak dlje in dejal, da je konservativna stranka popolnoma odpovedala glede problema migracij. »Ne bom sedel tukaj in iskal opravičil. To (migracije) je popolnoma ušlo izpod nadzora. Zdaj smo na oblasti, jaz sem namestnik predsednika konservativne stranke, vodimo vlado in pri tem nam ni uspelo. O tem ni dvoma. Rekli smo, da bomo to (migracije) uredili, a nam je spodletelo.
… Bodimo iskreni, res smo proti temu (nezakonitim migracijam). A obstajajo levičarski odvetniki, borci za človekove pravice, dobrodelne ustanove. Vse je proti nam. Ne iščem izgovorov, a to nas upočasnjuje. Če bi celoten parlament stal za nami, sem prepričan, da bi nam že uspelo …
… Slabo mi je vsakič, ko vidim čoln, ki pluje čez kanal, postanem besen, ko vidim, da jih nameščajo v hotele …« je med drugim dejal Anderson.
Ministrica napoveduje rigorozne ukrepe
In dejansko ima Anderson prav. Obstaja cel kup odvetnikov in promigrantskih organizacij, ki iščejo načine, kako obiti zakonodajo. Zakon o migracijah iz leta 1971 dejansko prepoveduje izigravanje zakonov in pomoč pri nezakonitih migracijah ter določa drakonske kazni za tiste, ki bi to kršili, saj je predpisan celo dosmrtni zapor. A zakon se praktično ne izvaja in zato ni čudno, da se »aktivisti« požvižgajo nanj. Nedavno je časopis Daily Mail objavil prispevek, ki je razkril nekatere odvetnike, kako izigravajo zakone. Novinar pod krinko, ki se je izdajal za nezakonitega migranta, je dobil od odvetnikov cel kup nasvetov, kako izigrati zakon. Eden od odvetnikov je »migrantu« dejal, da bo sestavil solzavo zgodbico, kako je bil podvržen terorju, spolnemu nasilju, suženjskemu delo, zaporu in grožnjam s smrtjo. Odvetnik je še dejal, da mu bo priskrbel zdravniško potrdilo, da trpi zaradi depresije, in recept za antidepresive, s katerimi bo potrdil svojo zgodbo. Drugi odvetnik pa je »migrantu« dejal, naj se v svoji prošnji za azil izdaja za homoseksualca, kar mu bo pomagalo do ugodne rešitve.
Članek je spodbudil notranjo ministrico Suello Braverman, da je napovedala oster boj proti nezakonitim migracijam. Pri tem je zanimivo, da je Bravermanova hčerka indijskih priseljencev iz Mavricija in Kenije, ki sta se priselila v Britanijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V nasprotju z večino drugih priseljencev Bravermanova ne napada britanskega kolonialnega imperija in kolonialne preteklosti ter se namesto tega s ponosom razglaša za »otroka imperija«. Bravermanova je ena najbolj konservativnih članic britanskega parlamenta in ima ničelno toleranco do vseh levičarskih, še posebno prebujenskih, neumnosti. Zaradi tega jo levičarji seveda stalno napadajo na socialnih omrežjih, na kar je ponosna: »Če te levičarji napadajo na spletu, pomeni, da nekaj delaš prav.«
Bravermanova napoveduje, da bo zlomila ilegalne migracije, kar namerava storiti z rigoroznimi ukrepi proti vsem tistim, ki pri migracijah pomagajo. Napovedala je, da bodo začeli dosledno uporabljati zakon o migracijah iz leta 1971 in bodo za tiste, ki bodo pomagali pri nezakonitih migracijah, zahtevali najvišjo predpisano kazen, to je dosmrtni zapor. Dosmrtni zapor v Britaniji razen v primeru najbolj gnusnih umorov navadno traja med deset in petnajst let, a tudi to je dovolj konkretna kazen, ki bi odvrnila kršitelje zakona. Poleg tega nameravajo povišati tudi finančne kazni za tiste, ki oddajajo sobe nezakonitim migrantom, in za tiste, ki jih zaposlujejo v podjetjih. Prvi bodo po predlaganih kaznih plačali dvajset tisoč funtov za vsakega nezakonitega migranta, ki bi mu oddali sobo, drugi pa 45 tisoč funtov globe za vsakega nezakonitega migranta, ki bi ga zaposlili na črno, in to samo za prvi prekršek, za vsakega naslednjega bi se globa povišala na 60 tisočakov.
Ministrica je prepričana, da bi ji na tak način uspelo zmanjšati migracije z dosedanjega pol milijona na kakšnih deset tisoč nezakonitih migrantov letno. Če ji bo to uspelo, bo po vsej verjetnosti privabila nazaj dovolj razočaranih volivcev, kar bi rešilo konservativno stranko popolne volilne katastrofe prihodnje leto, prav tako pa bi to lahko bila formula, ki bi preprečila propad Velike Britanije in njeno transformacijo v multikulturno greznico po meri globalističnih elit.
