Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Občani Ljubljane se te dni čudijo plakatom najnovejšega razvojnega projekta Ljubljane. Samega jedra mesta namreč ne bodo krasile trgovine najvišjega ranga kot so Chanel, Prada, Gucci, Saint Laurent in Burberry, ampak nizkocenovni prodajalec Lidl. Omenjena odločitev nedvomno kaže na zavoženost razvojnega modela našega glavnega mesta, pa tudi naše države kot celote.
Lidl Stiftung & Co. KG je nemška mednarodna diskontna trgovska veriga, ki upravlja z več kot 11 tisoč trgovinami po Evropi in ZDA. Ker smo v času draginje prisiljeni iskati živila, kjer se najde najboljšo možno razmerje med kakovostjo in ceno, marsikdo seveda še kako rad zavije v trgovine Lidl. Čeprav je asortiman manjši kot pri prodajalcih, kot sta denimo Mercator in Spar, pa se najdejo številni precej ugodni in tudi kakovostni izdelki, ki jih ljudje kaj hitro posvojijo za svoje. Kljub temu pa bi se moralo takšne trgovine postavljati izven strogih centrov prestolnic, saj le ti predstavljajo ogledalo mesta in pa seveda države kot take.
Ko pride torej turist v prestolnico neke države, zagotovo zavije v center mesta, ker je tam na ogled največje število znamenitosti. Če se denimo odpravi na eno najznamenitejših ulic v Parizu Elizejske poljane (Champs Elysees), na Regent Street v Londonu, na Peto avenijo v New Yorku ali na Avenue Louise v Bruslju, bo tam našel najbolj kakovostno izbiro tega, kar določena država ponuja. Torej tam nikakor ne bo postavljena neka neizkocinovna trgovina, v kateri bi prebivalci tega mesta na masoven način kupovalo ugodne živilske izdelke. Seveda takšne trgovine obstajajo tudi v državah, ki se ponašajo z višjim BDP-jem in standardom življenja, a so te postavljene na obrobja mesta, kjer je tudi prebivalcev več. Tako trgovina seveda tudi služi za preskrbo čim večjemu številu ljudi.
Ker ni mogoče pričakovati, da bodo turisti in pa dnevni obiskovalci mesta odšli v center prestolnice z namenom, da nakupijo večjo količine hrane, ker tudi sama parkirna mesta v jedru Ljubljane predstavljajo težavo in ker ljudem ni v interesu, da bi se zaradi opravljanja dnevnih nakupov gnetli v samem središču mesta, se vsakdo upravičeno vpraša, zakaj se je Zoran Janković odločil umestiti trgovino Lidl v strogo središče naše prestolnice.
Ljubljanski župan Zoran Janković. (Foto: STA)
Iz plakata, ki najavlja odprtje trgovine, je razvidna vsa beda slovenskega nazadovanja
Ker Janković, na katerega se vse, odkar je nastopil z mandatom, lepijo številne afere (od Farmacevtke, Stožic itd.) ne razume, da center Ljubljane ni primerno mesto za nizkocenovne trgovine, lahko te dni opazujemo jumbo plakate z napisom: “Lidl prihaja na Kongresni trg”. “Zdaj imamo jumbo plakat, v katerem se zgosti vsa beda slovenskega nazadovanja,” je glede omenjene zadeve komentiral vsestranski intelektualec dr. Žiga Turk. “Če bi igro Monopoly naredili za Ljubljano, bi bili najbolj vredni lokaciji Čopova in Kongresni trg. Če bi bili uspešna država, bi tukaj imele trgovine Prada, Gucci, Burberry, Chanel, Apple. OK, tudi Samusung, Sony, Nike bi šli skozi. Ampak ne, v najboljšo lokacijo v najlepšem mestu na svetu (tistih, ki dlje od Krka niso prišli) prihaja Lidl,” je med drugim izpostavil Turk.
Lidl na Kongresnem trgu za Turka predstavlja žalosten simbol zavoženosti našega razvojnega modela na splošno in propadanja Ljubljane posebej. “Top lokacija v mestu ne najde boljšega najemnika in da ne bi bilo prazno, bo pa Lidl. Zato čestitke tudi županu,” je ob tem kritično dodal in pristavil sožalje vsem, ki so kupili stanovanje v “oh in sploh” najbolj prestižni stavbi v mestu – nasproti Drame. “Verjetno 5000€/m² plus. Bodo lahko obiskovalcem razložili, da stanujejo v tistem bloku nad Lidlom?” je še dodal.
Foto: STA
V pogovoru še danes mnogokrat slišimo slabšalno obliko: “to je češko”, čeprav smo pravzaprav mi tisti, ki zaostajamo. “Pomembna je relativna primerjava,” poudarja nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Slovensko gospodarstvo po njegovih besedah relativno izgublja glede na Višegrajske države. “Izjema sta bili zadnji dve leti. Zdaj pa spet višajo davke in socialne transferje ter delijo subvencije, nato pa se bodo čudili, zakaj spet relativno zaostajamo,” je ob tem še dodal.
