Piše: Društvo Alma Mundi
V Gornjem Gradu se je 24. 6. 2026, med kresno nočjo in 35. obletnico osamosvojitve Slovenije, na pobudo Društva ALMA MUNDI in v odličnem sodelovanju z Občino Gornji Grad, odvil prvi Festival dediščine Gornjegrajskega. Posvečen je bil lani preminulemu gornjegrajskemu zbiratelju Janezu Mavriču.
Etno-tržnici, tradicionalni gastronomski ponudbi v lokalnih gostilnah in glasbenim nastopom – vse je bilo v znamenju gornjegrajske in zgornjesavinjske tradicije –, ter odprtju razstave dokumentarnih fotografij iz zadnjega leta življenja Janeza Mavriča, avtorjev dr. Barbare Trnovec, Sare Bastl in Roberta Gabra, je sledil osrednji del festivala.
Premierna projekcija kratkega filma »Za Gornji Grad in Bogu v čast – Portret gornjegrajskega zbiratelja Janeza Mavriča (1951-2025)« in okrogla miza z naslovom »Pomen zbirateljstva in dediščine za lokalno skupnost in narod«, sta potekala v nabito polni Galeriji Štekl. Pobudnica, avtorica in kuratorka festivala dr. Barbara Trnovec je okroglo mizo odprla z vprašanjem pomena zbirateljstva Janeza Mavriča in pomena njegove bogate zbirke. Svoje spomine na zbiratelja in njegovo delovanje sta uvodoma delila zbiratelja Marko Zdovc in Zdenka Zakrajšek, ki sta oba sodelovala z njim. Oba sta obžalovala, da je bil za časa življenja deležen nerazumevanja skupnosti, za katero je pravzaprav zbiral. Po besedah dr. Trnovec je njegova zbirka izjemno dragocena, ne le za lokalno skupnost, ampak tudi na nacionalni ravni; med drugim vključuje »največjo ohranjeno zbirko kokarske oziroma zadrečke keramike in številne unikatne predmete, kot so stekleni sveti duh in relikviariji«. Sodelujoči na okrogli mizi so v nadaljevanju razpravljali o pomenu raziskovanja, ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine, ki mora po besedah dr. Janeza Bogataja nujno potekati v sodelovanju med zbiratelji in stroko, saj je »kakovostna dokumentacija o vsakem posameznem predmetu v zbirki predpogoj za vse nadaljnje korake«. V nasprotnem primeru lahko, kot je poudarila dr. Trnovec, pride tudi do spornih praks, kakršna je serviranje juhe iz kokarskega klobuka, ki je bil tradicionalno namenjen izključno kuhanju zelja ali repe in klobas. Sporna je tudi zgolj uporaba besedne zveze »kulinarika iz klobuka«, torej brez pridevnika kokarski, kar pomeni, da nekdo hote ali nehote briše njegovo provenienco. Na drugi strani je pozitivno prakso ohranjanja spomina na kokarske lončarje predstavila Andreja Zupan, sopobudnica poti Kokarski klobuk. Dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja je Mavričeve dneve ocenila kot sklop dogodkov, »ki bogatijo vse, lokalno skupnost, stroko in dediščino.«
Gornjegrajski župan Anton Špeh je za konec z zbranimi delil odlično novico, da je bila občina uspešna pri pridobivanju sredstev za uresničitev velike želje Janeza Mavriča, »da bo v muzeju, v Šteklu v Gornjem Gradu, na ogled postavljena njegova zbirka,« in dodal, da verjame, da bodo Mavričevi dnevi postali tradicionalni.
