Piše: C. R., NM
Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, v zadnjih letih pa se ji pridružujejo tudi številni drugi zavodi in ustanove. Letošnja je bila že 21. po vrsti, potekala pa je v soboto, 17. junija 2023. Na Poletno muzejsko noč so vrata muzejev in galerij odprta vse do polnoči, od 18. ure naprej pa je vstop vanje za vse obiskovalce brezplačen.
Eden najpomembnejših muzejskih dogodkov pri nas je bil v Notranjskem muzeju Postojna letos v znamenju ledene dobe. Uvod v najdaljšo muzejsko noč je predstavljala delavnica za otroke z Branetom T. Červekom, certificiranim inštruktorjem preživetja v naravi. Na njej so otroci spoznali, kako so praljudje zakurili ogenj brez vžigalic ter se tudi sami preizkusili v različnih načinih netenja ognja. Dr. Slavko Polak in Tomaž Hitij sta predstavila orodje in orožje praljudi, ki je bilo izdelano iz kosti in kremena, otroci pa so nato tudi sami preizkusili njihovo uporabnost. Ker pa je za preživetje v naravi nujna kamuflaža, je dogajanje popestrila Andreja Lapajne z izvirnimi poslikavami obraza.
Ledena doba je popularno ime za obdobje pleistocena, ki je trajalo približno dva in pol milijone let in se je končal šele pred enajst tisoč leti. To obdobje je zaznamovalo več ponavljajočih se poledenitev, ki so jih prekinjala krajša obdobja toplejše klime. Temu menjavanju so se prilagajale tudi živalske vrste. Medtem ko imamo iz poznega pleistocena v Sloveniji veliko fosilnih kosti takrat živeče favne, pa so najdbe iz zgodnejših obdobij srednjega in zgodnjega pleistocena razmeroma redke.
Osrednji dogodek Poletne muzejske noči je bilo predavanje dr. Slavka Polaka in Tomaža Hitija ter odprtje nove razstave. Avtorji slednje – dr. Slavko Polak, Tomaž Hitij in Draško Josipovič – na njej predstavljajo dve nahajališči ledenodobnih živali iz srednjega pleistocena, ki so jih raziskovali v zadnjih letih in njihova nova odkritja. V kraških jamskih zapolnitvah v kamnolomu Črni Kal so tako našli prve fosilne dokaze o opicah makakih, orjaških mečezobih mačkah, orjaških hijenah in velikih lisastih psih, ki so pri nas živeli pred 750 tisoč do 800 tisoč leti. V tem obdobju so pri nas živeli celo nosorogi. Njihove fosilne kosti so bile najdene v Uršnji luknji pri Šembijah v Občini Ilirska Bistrica. Tu so pred približno 150 tisoč leti živeli tudi rdeči volkovi, jamski medvedi, divji konji in ježevci. Z njim je živel tudi pračlovek neandertalec, kar dokazujejo najdbe njegova orodja in sledi na živalskih kosteh, ki jih je pustil za seboj.
Razstava “Zgodnejša ledena doba pri nas; nova odkritja” bo v muzeju na ogled do oktobra 2023.
