Piše: C. R., STA
V Cankarjevem domu je bila v petek slavnostna premiera dolgo pričakovanega filma Dedek gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja, avtorja uspešnice iz leta 1991 Babica gre na jug. Ustvarjalci so po projekciji poudarili dolgo nastajanje filma. Anžlovar je dejal, da je prvi film nastajal v času vojne za Slovenijo, nov pa v vojni z epidemijo in Slovenijo.
Igralec Vlado Novak, ki upodablja starejšega glasbenika Vlada, je po projekciji dejal, da ga ustvarjanje filma spominja na film srbskega filmskega ustvarjalca Dušana Kovačevića, v katerem oče hčeri ne pusti, da rodi, preden se ne poroči. Anžlovar, ki je tudi scenarist in montažer filma, je za STA pojasnil, da so film snemali dve leti v štirih sklopih.
Film spremlja pot dveh ostarelih glasbenikov, ki se poznata že vrsto let. Vlado se ne more sprijazniti s hudo boleznijo in umiranjem prijatelja, priznanega glasbenika Borisa (Boris Cavazza), zato ga na skrivaj ugrabi iz bolnice in odpelje “na jug”. Odloči se, da ga bo s svojim prastarim avtodomom popeljal v Srbijo, kjer bi se lahko znova srečal z dolgoletno, nikoli izsanjano ljubeznijo Nedo (Ksenija Mišić). A načrt jima kmalu prekriža mlada Romka Esma (Zala Đurić), pozneje pa še številni drugi, povsem nepričakovani in mestoma celo smrtno nevarni dogodki.
Film bi težko opredelili z enim žanrom, saj so v njem tako prvine komedije z več zelo duhovitimi dialogi in izjavami likov, romantične komedije, ki je sicer mestoma tudi karikirana, v njem pa so tudi elementi kriminalke oziroma trilerja. Več oseb tragično umre – umor, samomor – večinoma sicer “bad guysi”. Film, ki bi ga lahko označili tudi kot film ceste, se lahko pohvali s slikovito scenografijo (scenografa Petra Kriletić in Ivan Bartling) in razkošno kostumografijo (Zarja Predin), zlasti v delu, ko sta prikazana blišč in beda romskega življenja.
V filmu poleg omenjenih med drugim igrajo še Goran Navojec, Senko Veselinov, Jasna Diklić, Maruša Majer, Nenad Tokalić, Jonas Žnidaršič, Dario Varga, Primož Pirnat, Ksenija Mišić in Timon Šturbej.
Pomemben del filma predstavlja tudi glasba, glasbenika sta že glavna protagonistka, obetavna pevka pa je tudi Esma. Za glasbo v filmu, ki je mestoma obarvana s ciganskim melosom, je v sodelovanju z Anžlovarjem poskrbel Milko Lazar. Pri filmu so sodelovali še direktor fotografije Miloš Srdić, oblikovalka maske Tina Lasič Andrejević in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Film, ki je slovensko-hrvaško-severnomakedonska koprodukcija, je nastal pod okriljem produkcijske hiše A Atalanta, zanjo producent Branislav Srdić. Koproducenti filma so Sektor Film, RTV Slovenija in MP Produkcija v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film. Sofinanciral ga je Slovenski filmski center, finančno podporo je prejel tudi od Filmske agencije Severne Makedonije.
Film bo v slovenske kine prišel na začetku prihodnjega leta, že ta mesec pa se bo predstavil na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
