16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

Očitno se spet vračamo v času kontraverznih Prešernovih nagrad: vlada imenovala novo upravo Prešernovega sklada, seveda po svojem političnem okusu – bodo oni “vrnili” Prešernovo nagrado Makarovičevi?

Piše: Gašper Blažič

Čeprav smo bili v zadnjih letih vajeni, da so bile Prešernove nagrade (oz. nagrade Prešernovega sklada) dokaj umirjene in niso izpostavljale kontraverznih “umetnikov”, po tisti aferi z dojenjem psa in raztrgano zastavo, pa se očitno spet vračamo v obdobje tovrstnih  “performansov” in “umetniških inštalacij”.

Golobova vlada je namreč včeraj na dopisni seji sklenila, da Državnemu zboru predlaga, da v upravni odbor Prešernovega sklada imenuje naslednje člane: Manca G. Renko, Diana Koloini, Vesna Pajić, Zdenka Badovinac, Bogdan Benigar, Boštjan Vuga, Mika Cimolini, Urška Jež, Jaruška Majovski, Saša Pavček, Alma R. Selimović, Rok Vevar, Matevž Luzar, Goran Milovanović in Dušanka Zabukovec.
Glede na dosedanjo sestavo upravnega odbora Prešernovega sklada je jasno, da se je vlada odločila zamenjati prav vse člane. Doslej so upravni odbor sestavljali: Jožef Muhovič (predsednik), Bernarda Fink Inzko (podpredsednica), Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komel Snoj, Janko Kos, Ženja Leiler Kos, Jože Možina, Jurij Paljk, Robert Simonišek in dr. Sonja Weiss.

Dosedanjemu upravnemu odboru Prešernovega sklada se v septembru letos izteče štiriletni mandat, zato je potrebno novo imenovanje, so sporočili iz ministrstva za kulturo. Upravni odbor Prešernovega sklada sestavlja 15 članic in članov, ki jih na predlog vlade imenuje Državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov s področja kulture. Predlog se oblikuje po izvedenem javnem pozivu zainteresirani javnosti za predlaganje kandidatov za člane upravnega odbora. Člani upravnega odbora se imenujejo za štiri leta.

Ministrstvo za kulturo je javno objavilo poziv zainteresirani javnosti za predlaganje kandidatov za člane upravnega odbora, ki je se zaključil 15. aprila letos. Na javni poziv je pravočasno prispelo 23 predlogov. Izmed teh je predlagan seznam 15 kandidatov, oblikovan na podlagi uravnotežene zastopanosti različnih področij kulture in umetnosti.

No, pogled na seznam novih članov postane jasno, kam pes taco moli, saj je na primer Zdenka Badovinac kandidirala za Levico na evropskih volitvah, Saša Pavček pa je kandidirala na listi DeSUS & Dobra država. Manca G. Renko je znana kot nekdanja intimna prijateljica ministra Luka Mesca.

Zlobni jeziki pa se sedaj sprašujejo, ali bo novi upravni odbor Prešernovega sklada poskrbel tudi za “post festum” podelitev Prešernove nagrade razvpiti Svetlani Makarovič. Spomnimo: o tem se je govorilo konec leta 2022, vendar na Prešernovi proslavi februarja 2023 (ko se je premier Robert Golob prvič javno pojavil s Tino Gaber) to ni zgodilo – je pa Makarovičeva po koncu uradne proslave ob pomoči Jaše Jenulla in Borisa A. Novaka prišla na oder in odrecitirala svoje, TV Slovenija pa ji je omogočila TV prenos. Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je včeraj dobesedno norela v oddaji Tarča, pa je takrat navdušeno ploskala.

No, zakon, ki ureja delovanje Prešernovega sklada, seveda ne omogoča ponovitve podeljevanja Prešernove nagrade (na kar so tedanji člani upravnega odbora Prešernovega sklada tudi opozorili), a v obdobju pravnega banditizma je mogoče prav vse. Tudi to, da bi ji to čast omogočili mimo zakona. Če lahko predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič povozi poslovnik DZ, zakaj novi pravni odbor Prešernovega sklada ne bi “preskočil” zakonodaje. No, bomo videli.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine