Piše: Lucija Kavčič
V galeriji Fortunata Berganta na Linhartovi 13. v Ljubljani smo 22.11.2021 odprli enajsto samostojno razstavo akademske slikarke Veronike Vesel Potočnik z naslovom Življenje prostorov.
O razstavi je kustos galerije Fortunata Berganta Lan Seušek povedal, da avtorica z razstavljenimi deli v temeljih pre-izprašuje problematiko utopij in njihovega vpliva v prostoru in času, ter absolutizem idej, ki spregledajo človeka in se zato začnejo sesuvati in razpadati. Kot primer je izpostavil sliko imenovano Babilonski stolp, ki dobro prikazuje zidanje idej v oblake prav do stopnje, na kateri se ljudje ne znamo več pogovarjati med seboj in se zato taka utopija začne rušiti sama vase. Temu cikličnemu diktatu, propadanju in razkrajanju utopij postavlja Veronika Vesel Potočnik za protiutež naravo, ki vse to prerašča, barve, ki zažarijo, ter veselje otrok, katerih igra daje upanje za prihodnost.
Besede slikarke
Nato je zbranim o razstavljenih podobah – naslikanih z barvnim in črnim tušem, delno tudi v tehniki akrila – spregovorila še avtorica Veronika Vesel Potočnik. Slikarka je povedala, da so odsev njenega pogostega samospraševanja o družbi, v kateri živimo. Dodala je, da svoj izraz pogosto išče tudi v ilustraciji, saj v sliki rada neguje igrivost. Motive iz urbanega okolja, ki jih upodablja, prepleta z naravo, prek ilustracije pa kaže na neokrnjeno otroško energijo.
Otvoritev je zaznamoval tudi igralec in pesnik Tone Kuntner, ki je o slikarki povedal, da odlično občuti naš čas. Kuntner je zrecitiral dve svoji pesmi. Prva, z naslovom slikar, je bila napisana že pred leti, druga imenovana Ptice, pa je nastala pred kratkim in orisuje današnje, po pesnikovem mnenju, nore čase.
Dva sklopa
Tokratna razstavljavka v galeriji Fortunata Berganta, Veronika Vesel Potočnik, se nam predstavlja z razstavo, ki jo lahko razdelimo na dva sklopa – monokromatskega in barvnega – pri obeh pa je v ozadju zaznati zgodbo, pripoved, je za Demokracijo povedal kustos razstave, Jan Seušek, ki je dejal še, da prvi sklop razstave vsebuje »večinoma monokromne upodobitve naselij, industrijskih con in bivalnih prostorov, ki se spreminjajo v organizme, v žuželke, ptice, stroje, letala, ladje in ki zaradi odsotnosti ljudi delujejo kot bitja s svojo voljo. Slikarkine monokromne podobe nas soočajo z odtujenostjo arhitekture in tehnološkega napredka od ljudi, hkrati pa nas molče sprašujejo ali jih je moč prevzeti in spet počlovečiti.« Kot komentira Seušek, ena teh monokromnih slik po motivu spominja na upodobitev babilonskega stolpa renesančnega avtorja Pietra Bruegela starejšega, katerega slika je sicer barvna vendar se njegov stolp podobno vzpenja v nebo. Babilonski stolp je namreč prva zgodba utopije in je podobna zgodbi Atlantide; obe zgodbi pa se končata s polomom in razpadom.
Grad v zraku
Kustos Lan Seušek je za Demokracijo opisal še sliko Castle in the Air / Grad v zraku, in o njej povedal, da je naslikana na dveh papirjih: na papirju za akvarele sta upodobljena cvetje in grad; na paus papirju, ki je položen čez prejšnjega pa je upodobljeno drevo, kar učinkuje, kot da drevo nosi grad in se povezuje s proporcionalno zelo velikim cvetjem. »Castel in the air nas spominja na zgodbo Jakec in fižolovo steblo, bratov Grimm,« pravi Seušek. Zmedo in razbitost utopije pravljičnega mesta lahko opazujemo v naslednjem slikarkinem delu – triptihu, ki po besedah Lana Seuška prikazuje našo informacijsko družbo, kjer iz vseh dražljajev, ki jih sprejemamo, ne zmoremo več sestaviti celovite zgodbe. Sklop se nadaljuje z dvema barvnima slikama, ki delujeta kot zmnožek impresij večernih vedut modernih mest in klasične arhitekture. Te impresije težko razstavimo na posamezne elemente, kar nam daje učinek nadaljevanja, pravi Jan Seušek in nadaljuje, da se avtorica v tem primeru poigrava z perspektivo in prostorskimi ključi do te mere, da dobimo občutek plastenja prostorov, tako da deluje prostor kot objekt znotraj drugega prostora. »Podobi delujeta neresnični a izražata globljo resnico našega dojemanja prostora, ki ga včasih dojemam po principu babuške, kjer pa ni vedno jasnih mej med eno in drugo sfero prostorov, ki se tu pa tam zamenjajo in celo prepletajo,« je za Demokracijo zapisal kustos, ki je izpostavil tudi sliko z naslovom Fiat voluntas tua II. z upodobljenimi tovarniškimi dimniki in železnimi konstrukcijami. Ob nenavadnem naslovu bi lahko najprej pomislili na tovarno avtomobilov, čeprav je ta latinski izrek vzet iz Svetega pisma in pomeni Zgodi se tvoja volja. – Čigava volja naj se zgodi, se sprašuje Seušek.
Pravljični spomin
Drugi sklop slik deluje pravljično, kot nekakšen spomin na preteklost, na čas, ko so narava in arhitektura, igra otrok in delo v prostoru še imeli svoje mesto, piše Jan Seušek in nadaljuje, da avtorica naravo slika z spretnostjo Matissa ali Hockneya, figuram otrok in živali pa daje posebno življenje, kot to obvladajo mojstrski ilustratorji pravljic. V tem sklopu ni mogoče iti mimo slike Ti loviš, kjer se z otroki igra kuža, ki je hkrati posrečeno poosebljen a vendar deluje popolnoma naravno. Gledalec lahko začuti, kako otroci kužka dojemajo kot sebi enakega in se z njim igrivo skrivajo, plezajo in bežijo. »Slikarka Veronika Vesel Potočnik z razstavljenimi deli popelje gledalca od težkih bivanjskih vprašanj do preprostega a pomembnega veselja do življenja. In to je pomemben, čeprav ne edini, čar te postavitve,« zaključuje kustos razstave Jan Seušek.
Slikarka in ilustratorka
Veronika Vesel Potočnik (1987), ki živi in dela v Kranju, je diplomirala leta 2012 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri prof. Hermanu Gvardjančiču in prof. Milanu Eriču. Leta 2010 se je izpopolnjevala na grafični delavnici v Rheinu, v Nemčiji, na Ex-temporu Bled je 2016 prejela nagrado za mladega ustvarjalca do 30 let, julija 2017 pa odšla na enomesečno študijsko izpopolnjevanje v Parizu. Sodelovala je pri likovni zasnovi lutkovne predstave O belem mucku, ki je bil čisto črn, ki je nastala pod okriljem lutkovnega gledališča Fru Fru in je bila uvrščena na 18. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica. Sodelovala je že na štirinajstih skupinskih razstavah.
