Piše: C. R., STA
Še do 27. julija bo v Čedadu potekal 34. festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Letošnja osrednja tema so tabuji, ki po mnenju organizatorjev festivala obstajajo prav zato, da vabijo k raziskovanju meje med dovoljenim in prepovedanim, med prav in narobe. Začel se je že 18. julija.
“Zgodovinski trenutek, ki ga doživlja Evropa, je travmatičen: nosi breme bližnjih in bolj oddaljenih konfliktov ter sledi novim scenarijem in novim ravnovesjem,” je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa menil vodja festivala Giacomo Pedini. “Mittelfest potrjuje svojo poklicanost kot festival, odprt za vse starosti, ki je namenjen doživljanju predstav in mesta samega kot enotnega prostora za izmenjavo,” je še dodal.
Po njegovih besedah, objavljenih na spletni strani festivala, so tabuji nenapisani zakoni, na katerih sloni fascinantna in strašljiva magija raznolikega sveta. “Morda brez tabujev ni človečnosti. Za tiste, ki si želijo odkriti odgovor,” je vabilo na festival sklenil Pedini.
Poleg raznolikih predstav multidisciplinarni je festival letos v furlanski prestolnici Čedad, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine, ponudil pestro paleto spremljevalnega programa z delavnicami, srečanji z umetniki, razpravami ter dogodki, ki so namenjeni družinam. Hkrati želi festival s ponudbo za vse vrste občinstva ponuditi pogled na aktualne dogodke, kar je nakazal že otvoritveni dogodek, ko je bila na programu predstava The Long Shadow of Alois Brunner sirskega dramatika Mudarja Alhagija v režiji Omarja Eleriana. Sledil je večer, ki bo posvečen filmskim glasbenim spremljavam najlepših animiranih filmov z naslovom Cartoon Night! Glavna zvezda je bila pevka, igralka in eklektična umetnica Tosca. Poleg nje sta nastopila še FVG Orchestra, ki ga je ob tej priložnosti vodil Marco Attura, in otroški zbor.
Sešivalnica spomina
Na festivalu so v ponedeljek prikazali tudi dokumentarni film Sešivalnica spomina slovenskih ustvarjalk z Goriške Anje Medved in Nadje Velušček. Dokumentarni film Sešivalnica spomina/Ricuciture di memoria pripoveduje zgodbo o območju, ki ga je meja zaznamovala skozi stoletja, hkrati pa je ohranilo svoj edinstven in enoten značaj. Pretres in spremembo tega območja na obeh straneh meje je povzročila železna zavesa, ki je po letu 1947 padla med Italijo in Jugoslavijo. Danes je to območje prostor, ki je v veliki meri izpraznjen prvotnih prebivalcev, vendar nič manj odločen, da ohrani dostojanstvo svojega posebnega obstoja. Videointervjuji, ki sta jih avtorici opravili na obeh straneh meje, odražajo splošno zgodovino v drobnih individualnih zgodbah tistih, ki so ostali na svojih domovih, ali tistih, ki se vanje zdaj vračajo. Nova zgodovinska konjunktura namreč povzroča, da so meje spet porozne in tekoče, kar omogoča obnovo starodavnih oblik življenja na ozemlju, ki je bilo stoletja skupno.
Do 27. julija je na festivalskem programu 29 umetniških projektov iz 15 držav, med nastopajočimi pa tudi hrvaški pianist Ivo Pogorelić.
Mittelfest 2025 se bo končal z velikim koncertom, ki, kot so zapisali organizatorji, podira definicije, presega žanre in osvobaja srca. Nastopila bosta italijanska pevka Malika in Orkester La Corelli.
Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti se je razširila na 19 držav Srednje in Vzhodne Evrope in se spremenila v Srednjeevropsko pobudo.
