Piše: C. R.
Na razstavi v Cankarjevem domu se evropskim humanistom pridružujeta tudi Primož Trubar in Avguštin Prygl
Dokumentarna razstava ob predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije; koprodukcija Cankarjevega doma in Goethe-Instituta Ljubljana s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Razstava je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma na ogled od 2. avgusta do 5. septembra 2021. Ogled je brezplačen.
Potujoča dokumentarna razstava Evropa – dediščina humanistov predstavlja učenjakinje in učenjake po izboru več kot dvajsetih držav. Vsaka je izbrala dva, ki sta se v obdobju med 15. in 18. st. zavzemala za kritično mišljenje, demokracijo, človeško dostojanstvo in emancipacijo ter tako utemeljila sodobno Evropo. Nastala je na pobudo Avstrijske akademije znanosti (OeAW) in v sodelovanju z EUNIC Austria (krovna organizacija kulturnih zavodov, aktivna v vseh državah Evropske unije). Projekt z obsežnim spletnim katalogom po Evropi gostuje od leta 2017. Na razstavi v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma se evropskim humanistom pridružujeta tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar in najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. st. na Slovenskem, Avguštin Prygl.
»Učenost (erudicija) je seme človekove kvalitete. Znanje pripada človekovim vrlinam in je podlaga za moralni in duhovni razvoj človeka, moških in žensk.«
Joan Lluís Vives, Introductio ad veram sapientiam (Uvod v pravo modrost), 1524
Predstavljene humaniste od sedanjosti ločuje več stoletij, a nekatere misli se zdijo izjemno sodobne. Že v 16. stoletju je denimo humanist Joan Lluís Vives iz Flandrije poudarjal, da zakonski stan ni prvenstveno namenjen razmnoževanju. Razumel ga je kot »življenjsko partnerstvo«, slavil »nerazdružljivo tovarištvo« med partnerjema. Vives je prav tako verjel, da imajo deklice in dečki enake intelektualne sposobnosti ter se zavzemal za izobraževanje deklet. O odprtosti dialoga nas še danes marsikaj lahko nauči Italijan Guarino da Verona, ki se je od humanističnih sodobnikov razlikoval tudi po načelnem odklanjanju literarne polemike. Namesto potrebe po kritiziranju novih del sodobnikov je priznaval njihov plodni prispevek, saj v novoustanovljeni evropski republiki učenjakov vsak lahko izrazi kaj zanimivega. Anglo-češka pesnica Elisabeth Jane Weston je bila v 16. stoletju občudovana bolj kot William Shakespeare. Z zasebnim poukom je osvojila znanje več jezikov, mednarodna skupnost učenjakov pa si je željno prizadevala vzpostaviti stik s »praško Sapfo«. Podobno kot številne ženske njenega časa je umrla ob (sedmem) porodu, njeno delo pa je preživelo stoletja: ta še danes dragoceni biser avtoričino spretnost ustvarjalnega obravnavanja moške domene klasične dediščine spaja s presunljivim čustvenim svetom izrazite protagonistke svoje dobe.
Publikacija Evropa – dediščina humanistov, ki jo je objavil Goethe-Institut, je v spletni obliki na voljo sedaj že v štirih jezikih, predstavlja pa 44 vizionark in vizionarjev po izboru dvaindvajsetih držav.
Evropa – dediščina humanistov – katalog.pdf (cd-cc.si)
Razstava predstavlja predvsem bolj ali manj pozabljene začetnike evropskega razumništva, ki je svojo vitalnost potrdilo z idejami, zazrtimi v prihodnost. Njeno osnovno vodilo je oris porajanja vrednot, ki jih Evropa še danes zagovarja, denimo kritično mišljenje, demokracija, človeško dostojanstvo, strpnost, večjezičnost, mobilnost in emancipacija.
Direktor Goethe-Instituta Ljubljana dr. Arpad-Andreas Sölter, ki je sodil med pobudnike projekta še v času, ko je vodil Goethe-Institut Stockholm, je v obrazstavnem katalogu zapisal: »Razstava Evropa – dediščina humanistov omogoča potovanje skozi čas v svet okcidentalne misli, iz katerega se še danes krešejo dragocene iskre. Razlega se donenje veličastnega zbora humanističnih glasov. Kot takšen simbolizira zgodnje dosežke te celine.«
Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski ob odprtju razstave poudarja: »Razstava je nadvse zanimiva in skrajno informativna iztočnica za razmislek o izvoru evropskih vrednot. Ponuja tudi dragocen vpogled v življenje in delo številnih humanistov, ki so bili v slovenskem prostoru znani zgolj v ožjem krogu strokovne javnosti. Zato bo za slovensko javnost svojevrstno doživetje. Z odprtjem v Cankarjevem domu smo v evropsko dediščino humanistov vpisali tudi Trubarja in Prygla.«
Na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti je slovenska predstavnika na razstavi izbral zgodovinar doc. dr. Marko Štuhec (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Med predstavljene humaniste je uvrstil Primoža Trubarja, tvorca slovenskega knjižnega jezika in vodilnega slovenskega protestanta, ter Avguština Prygla, klerika in polihistorja, ki je najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. st. na Slovenskem.
V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bo v ponedeljek, 30. avgusta 2021, ob 19.30 slovesnost, na kateri bo navzoče nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec.
Dodatne informacije
Goethe-Institut Ljubljana: dr. Urban Šrimpf: [email protected]; +386 1 3000 314
Cankarjev dom: Saša Globačnik: [email protected]; +386 41 645 073
Razstava je nastala sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana
Vir: www.cd-cc.si
