Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Specializirano tožilstvo ne sme javnosti razkriti, proti katerim štirim policistom so vložili obtožni predlog zaradi malomarnega dela v službi pri posredovanju na nasilnih protestih in zanje predlagali pogojne zaporne kazni brez glavne obravnave. Trdijo, da to lahko le sodišče. Ki pa to javnosti prikriva.
Policije sodnik Marko Beovič o pogojnih zapornih kaznih za policiste zaradi malomarnosti ni seznanil, so pa tam o njih izvedeli od policistov. Njihovih imen nočejo razkriti, ker jih morajo v nadaljevanju postopkov ščititi. To sem izvedel, ko sem na policiji in na tožilstvu preverjal, kaj v ozadju javnosti prikrivane obsodbe policistov na pogojne zaporne kazni.
Policisti o tem, da proti njim poteka kak postopek, do sodne odločitve o pogojnih zapornih kaznih, niso bili niti obveščeni. Nobene možnosti obrambe ali izrekanja o krivdi niso imeli. Tudi pravice do odvetnikov (pravne pomoči) s tem ne. Celotno sodno odločanje je potekalo tajno, vsebina se javnosti še vedno sistematično prikriva. Policisti se na dosojene zaporne kazni s kaznovalnim nalogom lahko pritožijo. In šele po tem bo javnost morda izvedela, kdo so, ker se bo začelo običajno sojenje, ki je težko tako tajno in prikrivano javnosti.
Če se ne pritožijo, pa lahko upajo, da javnost ne bo izvedela, da bi naj bili po mnenju specializiranega tožilstva z malomarnostjo krivi za “zaplinjanje Ljubljane”, ko je policija posredovala na nasilnih protestih, da bi zaščitila tuje državnike, ki so bili na obisku v Ljubljani.
Odločitve o pogojnih zapornih kaznih za policiste sodnik ni javno razglasil, kar zahteva slovenska ustava. Tako:

Zakon, ko govori o kaznovalnem nalogu, ne določa, da bi v tem primeru določbe ustave o javnosti sodnih odločitev izjemoma ne veljale. Če so sodbe javne, pa morajo biti javnosti tudi dostopne. Sicer ni nobene javnosti. Sodna odločitev v tem primeru ni dostopna.
Mediji do informacij, kdo je sploh obsojen, doslej niso prišli. Ker se odločitve sodišča ne zgodijo brez tožnika, sem policijo in tožilstvo prosil za pojasnilo o njihovi vlogi pri pregonu policistov in za informacije o tem, proti komu vse so sprožili postopek in kaj vedo o dogajanju. Oboji so zavrnili obveščanje javnosti. Policija, ker mora varovati svoje zaposlene v nadaljevanju postopkov, tožilstvo pa z razlago, da sme le sodišče povedati, koga je na njihov predlog sodnik kaznoval.
Primer je politično eksploziven, ker pomembni vladajoči politiki že več let zahtevajo kazni za “zaplinjanje Ljubljane”, torej za rabo solzivca, da bi policisti ustavili nasilne protestnike. Raba besed, s katero ustvarjajo vtis podobnosti z nacističnim režimom, ni slučajna. Med tistimi, ki so na ta način glasno pritiskali na tožilstvo in sodišče, ko so potekali kazenski postopki, je bila celo predsednica odbora za pravosodje v parlamentu Lena Grgurevič. Javnost za dogajanje na sodišču ni vedela, vladni politiki pa so bili zelo verjetno obveščeni.
Iz policije mi je Maja Ciperle Adlešič o tem, ali so obveščeni o sodbi in kakšno vlogo so imeli pri pregonu svojih policistov, odgovorili tako:
“Zaradi zagotavljanja osebnostnih pravic uslužbencev, vključno s pravico do učinkovitega pravnega varstva, vam na vprašanje ne moremo odgovoriti. Policija z odločitvijo sodišča ni bila uradno seznanjena in razpolaga zgolj z informacijami, ki jih posredujejo uslužbenci sami in so tudi predmet zakonitega varstva pred razkrivanjem.”
Ker je policija s tem povedala, da postopka niso sprožili oni, sem za informacije prosil še specializirano državno tožilstvo, ki izvaja nadzor nad delom policije in ima za to lastne policiste, ki niso podrejeni običajni policiji. Vprašanje je bilo takšno:
“Spoštovani, iz policije so me obvestili, da uradno ne vedo, katere štiri policiste je sodnik Marko Beovič, imen sam ne poznam, ker je sojenje potekalo skrito pred javnostjo in se imena prikrivajo javnosti, obsodil zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jim izrekel pogojne zaporne kazni. Ker na policiji trdijo, da so za odločitev izvedeli od policistov samih in da jih morajo varovati v nadaljevanju postopkov, vas prosim za informacijo, ali in kdaj je postopke proti tem policistom sprožilo tožilstvo in na čigav predlog (na temelju česa) je to storilo. Prosim vas tudi za imena vseh policistov, proti katerim so bili sproženi postopki zaradi malomarnega dela v delovnem času ali za pojasnilo, zakaj je to tajen podatek.
S spoštovanjem, Peter Jančič, odgovorni urednik Spletni časopis”
Iz tožilstva si mi brez podpisa, torej z anonimko, odgovorili tako:
Spoštovani,
V navedeni zadevi sojenje ne poteka skrito pred javnostjo, ker do sojenja (še) ni prišlo, odvisno od tega ali bodo obtoženi vložili ugovore zoper sodbo izdano na podlagi kaznovalnega naloga. V skladu z dolžnostjo varovanja posebnih osebnih podatkov in določbo 128. člena Zakona o kazenskem postopku, ki pravico dajanja informacij podeljuje le sodišču, kadar je zadeva na sodišču, vam imena obdolženih ne moremo razkriti.
Posebni oddelek SDT je v zvezi z navedeno zadevo prejel več prijav, na podlagi katerih je od marca 2023 do septembra 2024 vodil obsežno preiskavo in zaključil, da zbrani dokazi zadostujejo za utemeljen sum, da so policisti storili kaznivo dejanje, zato je v oktobru 2024 zoper štiri policiste na sodišče vložil obtožni predlog s kaznovalnim nalogom.
Ker je zadeva na sodišču, kazenski postopek pa ni pravnomočno uveden, vam konkretnejših informacij ne moremo dati.
S spoštovanjem

Anonimka brez podpisa iz specializiranega tožilstva