Nevarnost, da bi okoli 10 % ljudi, predvsem zdravstveno in socialno najšibkejših, pobrala pandemija, razgalja realnost naših družbenih razmer. Še zlasti, ker njen izbruh sovpada z zamenjavo vlade, ki nas je v veliko veselje nekdanjih peljala v komunistični totalitarizem. Ker se s tem nekateri niso sprijaznili, za druge pa je bila ta pot prepočasna in premalo agresivna, se je vlada sesula. Predvsem to in zlasti to razgalja tisti del nove koalicije, ki sodeluje v aktualni vladi.
Kriza je čas ribarjenja v kalnem. Svetost življenja zamenjuje svetost kapitala.
Reševanje ogroženih je temeljna naloga vsake vlade, ki izhaja iz evropskega humanizma. Nesporno je dejstvo, da bo to zahtevalo ogromne materialne žrtve in mnogi omenjajo možnost padca BDP v višini krize iz leta 1929. To pa še ni najhujši problem. Dejstvo je, da nekatere države velikega šoka, ki ga povzroči omejitev gospodarskih dejavnosti ne morejo dopustiti, ker je to v nasprotju z njihovim temeljnim bitjem in žitjem. Nimajo inštitucij, ljudi in namenskih sredstev za one, ki bi jih to porinilo na rob življenja ali celo preko njega. Če prihaja do dileme ali ekonomija ali medicinska in socialna pomoč, se odločajo za prvo. To argumentirajo z dejstvom, da bi zaradi nesocialne države, ki ni sposobna zaščititi najbolj ranljivih skupin, bilo število mrtvih večje.
Svetost življenja zamenjuje svetost kapitala. Razmislek o tem problemu velja tudi vsem tistim, ki postavljajo interese kapitala, egoistične in individualne cilje poslovanja nad človeka in družbo. Za socialno solidarnost, četudi skromno, ni nadomestila.
Izigravanje ekonomskih proti zdravstvenim argumentom, odločanje za kapital, ko gre za človeka, ima v Sloveniji zaradi dediščine nekdanjega totalitarnega sistema, temu ustrezno obliko in vsebino. Menjava vlade je bila za nekdanje pravi šok in nanjo niso bili pripravljeni. Zaradi razkola v nekdanji koaliciji, so vodilno vlogo z pomočjo RTVS prevzeli nekdanji komunisti in skrajna levica.
Židan se dolgoročno ne bo uspel postaviti na čelo parlamentarni opoziciji, skrajna levica pa bo na prihodnjih volitvah verjetno druga parlamentarna stranka. Čeprav so si tekmeci, morajo v imenu privrženosti Leninovim principom oblasti tesno sodelovati.
Direktor RTVSLO postaja nov novi obraz slovenske politike
Da so nekdanji komunisti v RTV najvplivnejši, ne dokazujejo samo komentarji skupine novinarjev, ki jih ljudje Posočja označujejo kot »udrbine«. Ti pod vodstvom direktorja RTVSLO, ki so mu plače zaposlenih očitno deveta briga in se v imenu svobode govora, zlasti pa novinarskega dela, zavzema za najbolj grobo in primitivno ideološko nestrpnost, najprimitivnejše hujskaštvo, širjenje polresnic in celo manipuliranja javnosti (postaja nov novi obraz slovenske politike), so z privedbo »Kocke« na televizijo v najbolj gledanem času pokazali v intereresu in po naročilu koga delajo. S tem se ponovno razkrivajo Šarčevi strici iz ozadja.
Židan nikoli ni bil veterinar v politiki, ampak politik v veterini
Ker za nekdanjo politiko ključnim novinarjem slovenska javnost ne zaupa, je ta našla novega pomočnika v širjenju sovraštva in zlasti nezaupanja do vlade v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Povsem normalno je, da stroka ni enotna, skrajno politikantski način pa je, kako o tem obveščajo javnost. Ne gre jim za stroko, ampak politiko. Očitno svoje naloge ne razumejo kot predlaganje nujnih ukrepov in to še takrat, ko politika preteče nevarnosti še ne zazna, ampak jim je temeljno poslanstvo kritika za nazaj.
»Opravljenega dela je vsaka baba mojster« je rekla moja pokojna mama.
Težki znanstveniki! Vsi se naj takoj kot častni in zaslužni člani pridružijo skupini 75 akademikov. To in še kaj, razmere na inštitutu in način vodenja, dokazuje tudi število podpisov imunologov v pomoč direktorju. Če bi bil res strokovnjak, bi moral tako, za znanost in stroko sramotno izjavljanje, podrejenih odkloniti. Vlada ima, že ve zakaj, svoj krog strokovnjakov, ki jim zaupa. Zaupanje se pridobi, ne vsili! Še najmanj z politikantstvom. Da gre za politiko in ne stroko potrjuje tudi dejstvo, da njegov direktor uživa največjo možno podporo Židana, ki se tudi tako hoče predstaviti kot novi vodja opozicije. In vrhovni ekspert za epidemiologijo! Gospod Židan gotovo več ve o virusih kot podpisani, oziroma je vsaj ali bi moral poslušati tovrstna predavanja, vendar je dejstvo, da nikoli ni bil veterinar v politiki, ampak politik v veterini.
Židan, svojci mrtvih bodo nekoč spraševali za odgovornost. Kot za povojne poboje.
Dejavnost slovenske opozicije, predvsem Židanovih in skrajne levice, kaže na neverjetno sorodnost s Trumpovo politiko v ZDA. Razlika je v tem, da je on prepričan, da mora dajati prednost ekonomiji, Židan in njegovi pa ideologiji.
Ljudje potrebujejo zdravstveno in socialno pomoč, ne ideološke traktate in sejanje nezaupanja.
Močna in odgovorna opozicija je v takih kriznih časih izjemno pomembna. Zaradi nasprotnih argumentov, ne pa sejanja dvomov, nezaupanja in pritlehnih podtikanj. Res je, da jim je oblast najvišja vrednota in cilj, da so zanjo pripravljeni vse storiti. Svojci mrtvih bodo nekoč spraševali za odgovornost. Kot za povojne poboje. Njihovo ribarjenje v kalnem podpirajo ugledni »akademiki«, ki v svojih razkošnih, nekdanjih družbenih stanovanjih uživajo v ustvarjalni kulturi in znanosti. Vedo, da jim privilegiran položaj v slovenski družbi zagotavlja tudi privilegirano bolniško oskrbo. Tega navadni državljani nimajo.
Dejan Židan, katerega stranka nosi poglavitno odgovornost za razmere v domovih, ki so največji center epidemije v Sloveniji, bi moral skloniti glavo in ostati tiho. Njegovi ministri so za tovrstno problematiko bili zadnjih deset let odgovorni za to področje. Bo vnovčil njihovo oziroma strankarsko katastrofalno politiko na socialnem področju?
