Piše: Janez Remškar, zdravnik in publicist
Svetlana Makarovič je napovedala, tako se je odločila ONA, da bo prišla na oder po Prešernovo nagrado, četudi nepovabljena. Pred 23 leti, ko ji je bila nagrada dodeljena, jo je zaradi tega, ker je želela biti konfliktna, sporočilno učinkovita, a podcenjujoča do vseh, ne samo enega, ostalih njenih sonagrajencev, zavrnila. Bila je nespoštljiva ne samo do samega tedanjega odbora Prešernovega sklada, temveč tudi do vseh ostalih sonagrajencev. Nič novega. Je umetnica, samovšečna, polna nestrpnosti do vsakega, ki razmišlja drugače kot ona. Če kdo pozna njeno zgodbo, ve, da se je v življenju stalno selila, ne zaradi želje po spoznanjih novih ljudi, novih okolij, temveč zaradi ponavljajočih se sporov v okoljih, kjer je živela. Sedaj se je zgodba ponovila.
Po splošnem mnenju, tudi stroke, je velika umetnica. Brez dvoma. Njena dela, tako za otroke kot odrasle, so izjemna. Po drugi strani je v svoji naravi povsem izključujoča do drugače mislečih. To v sedanjem času prihaja do izraza s svojim skrajnim sovražnim govorom do znanih posameznikov. Ob tem se zdi, da ji je dovoljeno vse. Zanimivo, da tega osrednji, t. i. neodvisni mediji, zavezani hudim obsodbam sovražnega govora, ko gre za t. i. konservativno stran, ne obsodijo! Obratno. Njene nastope spremljajo z večkratnim ponavljanjem njenih izjav, brez komentarjev in z očitnim odobravanjem.
Zgodilo se je!
Kot je napovedala, je prišla na oder, nepovabljena. Ne sicer po kolenih, pač pa ob podpori dveh borcev, kot smo slišali včasih in slišimo še sedaj, za našo “svetlejšo prihodnost”. Njunih imen ni vredno omenjati. Pravico je vzela v svoje roke. Vse ostalo je ne briga. Ona ima PRAVICO in je edini PRAVIČNIK v naši Šentflorjanski dolini. Ali si lahko predstavljamo kaos, če bi si mnogi, enako uveljavljeni umetniki in drugi, vsi po vrsti jemali pravico v svoje roke? Ob tem si bom dovolil pripombo, da si je v svoji nečimrnosti dovolila “posiliti” vse nagrajence in verjetno tudi del občinstva. Odvzela jim je, ob zbrani kulturni ali nekulturni “smetani” v dvorani, del njim namenjenega večera. Popolnoma nesprejemljivo, a zanjo značilno. Stala je na odru, povedala nekaj verzov, ki naj bi, po njenem, odsevali sedanje stanje v naši družbi. A prav njena “predstava” je odsev našega kulturnega in političnega trenutka.
Nismo sposobni preprečiti, verjetno nam celo ustreza, agitpropovskega nastopa umetnice, ki je bila nespodobna, podcenjujoča do novih dobitnikov nagrad. Glede na aplavz, ki ga je doživela, menim, da je velik del “kulturne! publike celo odobraval njeno dejanje. Žal! Ob tem so vsi ti pozabili na nove nagrajence, ki so nemo stali ob aplavzu Makarovičevi, namesto da bi bil aplavz v tem večeru namenjen izključno njim. Ivan Cankar bi tako publiko prav gotovo imenoval hlapci. Hlapce podpore nekomu, ki je nestrpen, poln sovražnega govora, agresiven, a politično na njihovi, “napredni”, strani. Tudi to je odraz naše družbe, ki se z besedami in dejanji vse bolj potaplja v sprejemljivost samo enega prav, vse, kar ni po njihovo, je nazadnjaško, nesprejemljivo!
Kam gremo in koliko so vredni aktualni nagrajenci za nacionalno televizijo, so pokazali tudi v Odmevih. Za Tanjo Starič, voditeljico Odmevov, je bila prva pomembna novica, da je Svetlana Makarovič spregovorila na odru Cankarjevega doma. To je naš dan KULTURE!
Vse skupaj potrebuje resen razmislek vseh nas!
