Piše: dr. Metod Berlec
Spomladi leta 1990 smo imeli Slovenci po 52 letih (nazadnje leta 1938 še v Kraljevini Jugoslaviji) končno spet večstrankarske volitve. Večino v takratni skupščini je dobila Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), ki so jo sestavljale Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza – Ljudska stranka, Zeleni Slovenije in Slovenska obrtniška stranka − Liberalna stranka. Predsednik predsedstva je postal zadnji šef CK ZKS Milan Kučan, ki je v drugem krogu premagal voditelja Demosa Jožeta Pučnika. Konstitutivna seja prve demokratično izvoljene skupščine je bila sredi maja. Za predsednika je bil izvoljen France Bučar. 16. maja 1990 je bila v skupščini potrjena Demosova vlada pod vodstvom krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta. Ostal pa je grenak priokus, ker je predsednik predsedstva postal zadnji šef partije, saj je to pomenilo, da v Sloveniji ne bo prišlo do radikalnega političnega preloma. Poleg tega je obstajal sum, ta obstaja še danes, ali je Kučan res premagal Pučnika, saj takratna demokratična opozicija ni mogla v popolnosti zagotoviti, da ni prišlo do goljufij in manipulacij pri štetju glasov predvsem pri izvolitvi predsednika predsedstva Republike Slovenije.
V zadnjih letih se v Sloveniji vse bolj postavlja vprašanje, ali so volitve v naši državi res demokratične in poštene. Ali morda ne prihaja do volilnih goljufij oziroma manipulacij pri računalniškem programu, ki sešteva volilne glasove, deli mandate in podobno. Še posebej je to lahko problematično pri manjših strankah in listah, ki sodelujejo na volitvah. Te nimajo zastopstev in/ali predstavnikov oziroma nadzornikov v volilnih odborih in komisijah, zato ne morejo neposredno nadzorovati niti poteka volitev niti vnosa podatkov v računalniški sistem v okrajnih volilnih komisijah. Predstavniki parlamentarnih strank, ki imajo zastopstva v volilnih odborih in komisijah, praviloma nadzorujejo, preverjajo in seštevajo predvsem svoje rezultate, medtem ko rezultatov manjših strank in list praktično nihče neposredno ne preverja. Zaradi velike količine glasov, ki so na vsakih volitvah oddani strankam in listam, ki se ne uvrstijo v DZ RS ali v evropski parlament in dosegajo ali presegajo 100.000 glasov ter jih nihče fizično ne preverja, obstaja teoretična možnost manipulacij v smislu računalniškega dodajanja ali odvzema glasov strankam, ki so tik pod ali tik nad pragom za izvolitev. Na zadnjih državnozborskih volitvah je nekoliko presenetljivo zunaj parlamenta ostalo zavezništvo petih slovenskih desnosredinskih strank, ki je nastopilo pod skupnim imenom Povežimo Slovenijo. Po drugi strani je za las prestopila volilni prag Levica. Ob tem ni treba posebej poudarjati, da bi bilo razmerje sil v državnem zboru precej drugačno in za demokratični razvoj slovenske družbe veliko bolj zdravo, če bi imeli v parlamentu zavezništvo Povežimo Slovenijo in ne ekstremistične Levice. Zato je »Resolucija o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev v Republiki Sloveniji«, ki je bila nedavno sprejeta na seji Sveta SDS, na mestu.
Od odgovornih je treba zahtevati, da bodo evropske in prihodnje državnozborske volitve res svobodne, demokratične in poštene.
SDS zato pred evropskimi volitvami od Državne volilne komisije (DVK) zahteva, da »okrajne volilne komisije znova vzpostavijo volišča v krajih, kjer so bila od leta 2011 dalje ukinjena«, da DVK »odredi okrajnim volilnim komisijam sprotno štetje glasov na predčasnem glasovanju in sestavo delnega zapisnika za vsak dan predčasnega glasovanja posebej. Lahko se tudi določi, da vsebine delnega zapisnika ne objavijo«. Da DVK »nemudoma javno objavi podatke o avtorstvu oziroma lastništvu računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov ter imena odgovornih oseb za vzdrževanje in administriranje programa« in da »Državna volilna komisija omogoči neodvisno zunanjo revizijo računalniškega programa, ki se uporablja za beleženje in seštevanje glasov oziroma rezultatov s posameznih volišč in za izračun mandatov«.
Skratka, od odgovornih je treba zahtevati, da bodo v Republiki Sloveniji bližajoče se evropske volitve in prihodnje državnozborske volitve res svobodne, demokratične in poštene. Dejstvo namreč je, da imajo ključno in odločilno vlogo v Državni volilni komisiji kadri, ki so ideološko bolj naklonjeni vladajoči tranzicijski levici. Zato je previdnost in nujno zahtevana transparentnost še toliko bolj na mestu. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo šli po poti Venezuele v smeri nedemokratične, propadle države. V revščino …
