Piše: Jože Biščak
Letos se je zgodilo veliko slabega. Bil sem obsojen zaradi zapisanih besed, preganjan in zaslišan, ker odkrito in javno izražam naklonjenost do ´napačnega´ svetovnega nazora. Bila je zelo neprijetna izkušnja. Zaradi nakopičenih zdravstvenih težav sem tudi odstopil kot urednik Demokracije in direktor Novih obzorij. Bilo mi je mučno, na trenutke sem imel slabo vest. Vendar nisem mogel drugače. Še kaj bi se našlo, niti se ne spomnim vsega. S te plati sem preživljal temno, nevihtno noč.
A letos se je zgodilo tudi veliko dobrega. Hvaležen sem stotim za stiske rok in spodbudne besede podpore. Bili so prava betlehemska luč, ki so pripovedovali zgodbo o upanju, ki je prišlo s Kristusovim rojstvom. In ti, dobri ljudje, so bili tisti, ki so med mano in zoprnike postavili ščit, da me zlonamerne laži in izmišljene obtožbe niso še bolj ranile. Želel bi si, da bi se vsakemu izmed vas osebno zahvalil in spregovoril besedo ali dve, a ob tako številčni množici pisem in spodbudnih mnenj to žal ni (bilo) mogoče. Zato še enkrat prejmite vsi iskreno zahvalo za vse izrečeno in zapisano. Veliko vas je, ki jim je še mar. In tega sem vesel.
Ne glede na vse zlo, ko mi je bilo slabo videti, kako manipulanti in prevaranti lomastijo po vsem, kar jim ni pogodu, še posebej iz teh krajev izganjajo svobodo govora in domoljubje, sem bil vendarle nekako pomirjen, ko sem videl, koliko ljudi še vedno ljubi svoje korenine, svojo kulturo, svoj jezik in svoj narod. Prisrčno je spoznanje, da jim je tradicija še vrlina, da še priznavajo avtoriteto podedovanih časov, kjer ima Božič posebno mesto.
Zaradi svoje vere ne gre zardevati, niti se umikati. Slovenci smo dolgo črpali svojo moč iz krščanskih korenin, vedno smo bili duhovno povezani, tudi ko so na silo lomili naše veje. Praznih duš nismo bili nikoli, preživeli bomo tudi sedanje žaljivke; četudi so namočene v vitriol. Bolelo bo, a šele potem boste lahko povsem razumeli rojstvo (in smrt) Jezusa Kristusa. In če smo res zadnji svoje vrste, kot se nam posmehujejo, češ povozil vas je čas, poskrbimo, da bomo prvi nove vrste. Spet se bomo rodili tam, kjer smo bili rojeni in vzgojeni; ustvarjeni, da mislimo tudi na zemljo, po kateri hodimo, da cenimo lepoto, ki nam jo je Stvarnik naklonil. Krščanski duh je v tem, pomirja kakršenkoli dvom.
Božič je ljubezen do doma. To je kraj, ki ga imamo radi.
Blagoslovljen in miren Božič Vam želim.
(Tekst je bil najprej objavljen na blogu Kavarna Hayek.)
