Piše: Jože Biščak
Pred dobrimi desetimi leti sem začel pisati blog Kavarna Hayek. Eden prvih tekstov je sprožil precej negodovanja z vseh strani.
Poslanci so namreč glasovali o sindikalističnem predlogu novele zakona o minimalni plači in ni bilo junaka, ki bi glasoval proti. Ugotovitev je bila zelo preprosta: v slovenskem parlamentu ni več desnice. Na tem mestu ne govorim o vrednotnih razlikah med levičarji in desničarji, govorim o pogledih na ekonomijo, kjer različne ideologije v strahu pred izgubo volivcev pogosto najdejo skupen, socialistični jezik. In minimalna plača je že eno tistih kislih jabolk, v katerega nihče noče ugrizniti.
Ker je do volitev še nekaj časa, pozorno poslušajte politike in terjajte od njih jasne odgovore na zelo preprosta vprašanja: Ali boste ukinili oblastno določanje minimalne plače? Boste odpravili subvencije? Za koliko boste zmanjšali javno upravo? Boste ukinili ZZZS in ZPIZ? Katere davke boste znižali in za koliko, bo uvedena enotna davčna stopnja? Boste nehali z vladnim financiranjem nevladnih organizacij, ki so bile ustanovljene na ideološki podlagi? Boste prodali medije v (ne)posredni državni lasti (RTV Slovenija, STA in Siol)? Za koliko boste zmanjšali število ministrstev, katere agencije boste ukinili? Boste dopustili gostincem, da sami odločajo, ali se v njihovih zasebnih lokalih lahko kadi ali ne? Boste zmanjšali proračunsko porabo in za koliko? Koliko zakonov in podzakonskih aktov boste odpravili in s tem zmanjšali birokracijo?
Vprašanj je seveda še več, vendar že odgovori na ta vprašanja bodo za vas volilne smernice: če bodo odgovori »da« (in naj vam zagotovijo, da bodo obljubo držali), potem vas politiki nimajo za molzno živino, če bodo odgovori »ne« ali »morda«, potem veste, da bosta celotna javna in državna uprava še naprej parazitirala na žuljih vaših rok, da bo nešteto nevladnih organizacij nadaljevalo gostijo na vaš račun, da bo na stotine na politiko prisesanih kvazipodjetnikov še vedno grabilo subvencije.
Prvi vedo, da vlade niti ne prinašajo niti ne ustvarjajo blaginje; lahko pa z vitko državo ustvarijo ozračje za ekonomsko in osebno svobodo, za spoštovanje zasebne lastnine. Odločitev za druge pa pomeni dušenje podjetništva in svobode, kar je nadaljevanje poti v tlačanstvo in revščino (razen za elite, prisesane na državne jasli). In tudi ne verjemite tistim, ki trdijo, da znajo boljše in bolj pošteno od drugih razdeljevati denar. Ne, nobena vlada ne zna bolj racionalno razporejati denarja od tistega, ki ga zasluži. Zato mora oblast pustiti zasebnikom, da sami ravnajo s svojim denarjem tako, kot mislijo, da je najboljše. Danes država posamezniku pobere že okoli 70 odstotkov denarja, moje mnenje je, da bi moralo biti prav obratno ter da bi morala država poskrbeti le za varnost, javni red in mir ter reševanje sporov. Vse drugo je stvar svobodne odločitve državljana.
Zapomnite si: vse, kar je za ljudi gladkih obrazov pomembno, je vaš denar. Za trenutek odmislite vrednote (narod, vera, družina, tradicija, jezik, multikulturnost), kjer je med levico in desnico zelo ostra ločnica (in pri teh vprašanjih sem konservativen), razmišljajte tudi ekonomsko, s svojo denarnico, in ugotovili boste, da imajo sodobne elite, ko promovirajo skupno dobro, v mislih samo to, da jim pravočasno plačate račune. In dokler boste posvečenim samo dajali denar, dokler boste o tem molčali, toliko časa boste zatirani, boste živina. Kot sem nekoč že zapisal: dokler bodo ovce, bo tudi volna. Hočem povedati, da vas bodo strigli še naprej.
Zato o ekonomskih, finančnih vprašanjih razmišljajte kot libertarci: minimalna javna in državna uprava, pravica do svobodne izbire, prosto razpolaganje z zasebno lastnino, minimalen regulatorni (pravni) okvir, prostovoljno vstopanje v poslovna razmerja na trgu dela.
P. S.: Leta 1947 je Friedrich von Hayek na Mont Pelerinu v Švici organiziral posvet klasičnih liberalcev. Mladi Milton Friedman je vodil pogovor o porazdelitvi dohodka. Ludwig von Mises, ki je bil tudi povabljen, je ob tej razpravi zakričal: »Vi vsi ste banda socialistov!« In odkorakal iz sobe.
