Piše: dr. Stane Granda
Prvi dnevi vladanja koalicije Svoboda ne spodbujajo k rajanju, ki ga je napovedoval novi predsednik vlade. Bolj k strahu in celo puljenju las. Iz obupa in strahu pred njenimi nedomišljenimi, izrazito ideološko-revanšističnimi ukrepi. Slovenija se vrača v politiko kulturnega in političnega boja, značilnega za staro Jugoslavijo. Če so takrat premeščali učitelje, obeta Golobova vlada celo metanje snažilk na cesto.
O strokovnosti vladne ekipe priča primer državne sekretarke dr. Kaje Širok, ki razen za doslej nepreseženi mobing nad podrejenim – izstopa primer dr. Mateje Tominšek Perovšek – ni pokazala nikakršnega znanja in ne sposobnosti. Je samo hrbtna podoba svojega mentorja, večnega direktorja ZRC SAZU, ki so mu akademiki v zahvalo za angažiranje pri protivladnih demonstracijah podelili 8. direktorski mandat. Podporo neprekosljivemu dogmatiku in vodilnemu »borcu« proti revizionizmu v zgodovinopisju so manifestativno izrazili na veličastnem banketu ob izdaji knjige »Sramota!«, s čimer sta ZRC SAZU in SAZU trajno zaznamovala 30-letnico slovenske države.
Nova vladna koalicija razen totalnega antijanšizma in socialno všečnih fraz nima resnega ne gospodarskega ne socialnega programa. Še več. Svoje rezultate oziroma dosežke napoveduje za svoj naslednji mandat, ki ga zanesljivo ne bo dočakala. Tako se vnaprej izogiba vsaki odgovornosti in kritiki za izvoljena štiri leta.
V luči novih vladnih ukrepov se odpira jasnejša podoba ne samo kolesarskih demonstracij, ampak njihove nadgradnje v Gibanju Svoboda. Niso bile ne mirne ne spontane, ampak izrazito ideološke. Zato jih je nova ministrica za notranje zadeve takoj zavarovala pred kazenskimi posledicami in tlakovala novo pravno ureditev slovenske države, ko policija odloča o sodnih zadevah. Za ene zakoni veljajo, za druge ne. Zločini so, zločincev ni. Zgleduje se po dvojcu Ranković-Maček, katerih žrtev smo se spominjali na nedeljski slovesnosti v Kočevskem rogu. Gre za devastacijo že tako nizke pravne kulture v Sloveniji. Že samo zaradi tega bi morala biti ministrica odstavljena.
Očitno so stvari globinsko pripravljene. Ne nazadnje je svojevrstno rekonkvisto, komunistično kontrarevolucijo, napovedalo že ustavno sodišče, ko se je s stališči do Kočevskega procesa uleglo v krsto ustavne smrti.
Da je nadaljnji politični razvoj v Sloveniji zasnovan zelo retrogradno, predvsem pa ideološko nepomirljivo, nam kaže tudi siceršnja nova politična terminologija. Trditev, da je Janševa »fašistična« vlada zaplinjala mirne, svobodoljubne Ljubljančane, kar javno izjavlja vodilna proticepilka v državi, formalno je takoj za Pahorjem, je grozljiv primer politične manipulacije. Dama, ki se ne obvlada ne v pisanju ne govorjenju, je utelešen primer, ko je pot v pekel tlakovana z (plitvimi) dobrimi nameni. Norčuje se iz enega največjih zločinov v zgodovini človeštva. Ve se, kdo in kje je zaplinjal med II. svetovno vojno. Gre za prefinjeno zlorabo holakavsta, kar ob aktivnem sodelovanju direktorja ZRC SAZU, ki želi s preteklostjo obvladovati prihodnost, ni nenavadno.
Svoboda je eden najsvetejših pojmov zgodovine človeštva. Slovenska »Svoboda« je tipičen primer manipulacije z vrednotami, kot so demokracija, ljudska oblast in podobno. Spominja na zlorabo znamenitih ljudskih front, ki so jih organizirali komunisti za prigrabitev oblasti. Koliko se tega zaveda Golob, ki je povezan z znamenitim Hitovim lobijem, bomo šele videli. Dejstvo, da so stari LDS-ovci tako navdušeni nad njim in ga hočejo posvojiti, je dovolj zgovorno. Izstopajo tudi vladni komunisti, ki dobesedno izvajajo Kučanovo maksimo: »Najprej diskreditacija, potem likvidacija!« Primer njihovih smrkavcev, ki sta z ideološkimi frazami na »Tarči« diskreditirala dr. Šušteršiča, je alarmanten! Ob pogromaškem ozračju nad pripadniki Janševe vlade in demokrati nasploh se velja vprašati, ali razmere sploh obvladuje. Čim bolj Golob poudarja odsotnost vpliva stricev iz ozadja, bolj so navzoči in predvsem odločilni.
Znamenita misel iz Partljičeve komedije Moj ata, socialistični kulak: »Zdaj, ko je svoboda, moramo paziti, kaj govorimo«! je v zadnjih dneh najpogosteje izrečeni stavek med slovenskimi govorci. Ne bojmo se svobode, pazimo se Svobode!