Piše: Dr. Stane Granda
O pomenu državnozborskih volitev ne kaže izgubljati besed. Vprašanje ni Janša ali »nejanša«, Slovenija ali Balkan, ampak napredek ali nazadovanje, totalitarizem ali demokracija.
Janševa vlada je Slovenijo vrnila v Evropo. Epidemija je bila z nečloveškimi napori, krivdo za proticepilstvo nosi Združena lista, omejena. Priznanje krivde je ravno krčevito zavračanje in prelaganje odgovornosti na druge. Celo na žrtve. Kot pri povojnih pobojih. Kaj vse so morali prestati medicinsko osebje, strokovnjaki in znanstveniki od dr. Kreka do akademika Jerale, od osebnih do znanstvenih diskvalifikacij. Kučanova maksima Najprej diskvalifikacija, nato likvidacija je kraljevala. Vladi ni smelo uspeti niti za ceno množičnih smrti.
Volitve so pravica in dolžnost. Tajne, splošne in enake so civilizacijski dosežek. Zgodovina demokracije! Glede na velike žrtve za volilno pravico bi morale biti v odgovorni demokraciji (!) obvezne. Slovenci jih imamo glede na svojo lokalno samoupravo, prvi župan je znan iz leta 777, že v genih. Prav zato je cilj Kučanovih demonstrantov razvodenitev volitev in parlamenta, ki ju hočejo nadomestiti z »ljudsko skupščino« in oligarhi. Ne priznajo leta 1990.
Vlada je prišla do mandata na demokratičen način. Nekatere skupine ga niso nikoli priznale. Oporo jim dajejo pripadniki skupine političnih aktivistov na RTV Slovenija, ki je vzpostavila marioneto Šarca. Kako učinkovito in pragmatično so izničili in napolnili s praznino predvolilno obdobje. Namesto prihodnosti so bili v ospredju oblastniki. Po Voljču, Jankoviću, Cerarju in Šarcu ponujajo Roberta Goloba. Oligarhija je nedvoumno najvišja stopnja komunizma. Levi fašizem, ki je vse bolj navzoč tako v Sloveniji, Evropi kot svetu, pa je grožnja prihodnosti človeštva!
Življenje je kratko in neponovljivo. Njegovo usodo in prihodnost moramo imeti v svojih rokah. Samoodgovornost je odlika človeka. Glavna značilnost totalitarizmov je v prizadevanjih, da to temeljno pravico in dolžnost prevzamejo »voditelji« naroda na čelu svojih vsemogočnih strank in njihove oligarhije. Primer Ukrajine in razmajana prihodnost Evrope njihovo brezkompromisnost potrjujeta. Človek naj ne bi sam več mislil, ampak odločitev in odgovonost prelagal na genialne in v vseh pogledih popolne voditelje. Dvom o njih je fašizem. Kučan in njegovi so si lastili celo pravico presoje ukrepov strokovnjakov. Izrabljali so razlike v pogledih, ki so temeljna značilnost znanosti. Ta ni ideologija, politična enotnost, ampak raznovrstnost in konkurečnost pogledov in mnenj, v političnem jeziku revizionizem, ki prek priznavanja pomanjkljivost vodi do napredka.
Prihodnost demokracije zahteva nedvoumno priznanje njene superiornosti in brezkompromisen boj zanjo. Opuščanje glede nje ni dovoljeno. Služenje totalitarizmu je veleizdaja humanizma. Doslej nevidena nestrpnost v slovenski politični zgodovini, ki jo vnaša ekipa Fajonove, bi morala doživeti brezobziren demokratični obračun. Že zdavnaj so sneli rokavice, propagirajo in prakticirajo tako politično kot fizično nasilje. »Ubi Janšu!« lahko podcenjuje samo udarna pest komunistov: tožilstvo, prek njega so in še danes vzdržujejo svojo oblast.
Slovenci smo se državnopravno osamosvojili, ne pa osvobodili totalitarizma kot notranje okupacije. Njegova težka in kruta preteklost bremeni sedanjost in ogroža prihodnost. Ljudi še vedno obvladuje občutek boja za preživetje ali drobne koristi. Namesto zavračanja in odpora proti nasilju jih preveva strah pred praznino opuščenih rudniških jaškov. Neizmerno število trupel je etično in miselno mnoge trajno pohabilo. Gosta mreža totalitarizma je prekrila tako vsakdanjost kakor prihodnost.
Ravnanje podpredsednice komunistov, doktorice pravnih znanosti (!), bolj kot njeno osebnost pojasnjuje slovensko politiko in pravo! Sobivanja različnih hočejo iztrebiti. Ukaz o pobojih je prišel iz Belgrada. Z njim povezani Slovenci, njihovi tamkajšnji prijatelji in zavezniki imajo v rušenju slovenske poosamosvojitvene demokracije glavno besedo. Kidričeva soha pred predsedniško palačo je alegorija stalnosti možnosti množičnih pobojev.
O končni zmagi slovenske demokracije ne gre dvomiti. Državnozborske volitve so etapa na poti. Samo od nas, ne nasprotnikov, je odvisno, ali je zadnja ali predzadnja.
Stane Granda je zgodovinar in publicist.
