Piše: dr. Stane Granda
Posoda je polna. Njen strup se preliva v nedrje Slovenije. Bo preživela? Številni se sprašujejo, kako se je kaj takega moglo zgoditi. Osamosvojena Slovenija se spreminja v svoje gnilo, nerazpoznavno nasprotje.
Slovenska preteklosti nam sporoča, da doslej še ni bilo oblastnikov, ki bi bili tako asocialni, ki bi tako prezirali bolne in starejše, upokojence, delavce … večino sonarodnjakov, ki ne participirajo na oligarhični oblasti. Dan za dnem dokazujejo, da ne vedo ne kod ne kam, da je država izgubila »raison d’être«, »Staatsräson« – razlog, upravičenost, smisel obstoja. Vlada nam samoobčudovanja polna klika, s katero prikriva nekompetentnost in neznanje, cinizem lažne solidarnosti, ki prikriva odsotnost minimalne vizije prihodnosti. Državi, državljanom ne služijo, ampak jih sebično izkoriščajo za lastno zunanjo in duhovno nečimrnost. Poglavitno sredstvo vladanja je stopnjujoča se družbena razklanost. Celo Romi jim pridejo prav. Ljudje so brez upanja na boljšo in varno prihodnost. Srednji razred načrtno izničujejo. Vlada neznanje, nekompetentnost, izkoriščevalsko nasilje.
Ne gre za stokanje, še manj za obtoževanje, saj so sedanji oblastniki taki in kot taki so z volitvami, na katerih so dosegli doslej največjo parlamentarno večino, prišli na oblast. Vprašanje ni kaj, ampak zakaj se jo to zgodilo. V odgovoru je ključ naše realne prihodnosti. Osrednje vprašanje ni, ali jih bodo demokratične in osamosvojitvene sile sposobne zamenjati, ampak ali bodo sposobne stanje preseči, ga v temeljih spremeniti, Slovenijo obrniti v smer sporočila njene zgodovine in prihodnosti, zaradi katere je stala in obstala. Ne gre za nadgradnjo osamosvojitve, ampak njeno uresničevanje. Problem ni v načrtih in ciljih, ampak volji in moči njihovega uresničenja. Potrebujemo državnike z vizijo, ne pa trgovcev z novci, ideologov preteklosti in tajkunov.
Vrsta ambicioznih posameznikov za položaje v novi vladi je vse glasnejša. Njeno geslo je: Doslej so oni, poslej bomo mi! Potrebujemo drugačne, ne drugih oblastnikov.
Nova vlada bo reševala zavoženo gospodarstvo. Težko bo. Obstajajo ljudje z znanjem in voljo. Problemi so rešljivi v doglednem času. Kaj pa duše in um državljanov, častilcev egiptovskih loncev mesa?
Potrebujemo novo družbeno paradigmo. Ključna vprašanja prihodnosti so šolstvo, izobraževanje, politična misel in kultura. Ne gre čez noč. Glede na to, da del mladih, gre za širši mednarodni proces, na katerega opozarja vrsta analitičnih družboslovce, tudi papež Leon XIV., želi spremembe, išče svet trdnih vrednot, si želi obetavno prihodnost, je treba to premišljeno izkoristiti. Novim razmeram se ne gre samo prilagoditi, ampak jih je treba izkoristiti.
Nekateri vidijo predvolilno obdobje kot slovensko družbo na robu državljanske vojne. Nedvomno bi oblastiželjnim ljudem brez koncepta prihodnosti ustrezala. Treba jih je v kali zatreti. Ne z argumenti moči, ampak z močjo argumentov. Morajo biti jasni in brezkompromisni. Napovedana koalicija z volivci to možnost nakazuje. Potrjuje jo stališče, da gnili kompromisi ne vodijo nikamor. Potrebna je intelektualna širina, modrost in izkušnje osamosvojitve. Bila je velika stvar. Njen duh in vsebina realizacije kaže možnost in pot slovenske prihodnosti. Zato mora biti vse posvečeno njej, Kučan & Co. pa naj se ukvarjajo s svojo preteklostjo. Na dan jih je zbezati z njihovim videnjem prihodnosti, ki ga nikoli niso zmogli. Njihova podobnost in sorodnost s sedanjo oblastjo, ki dokazuje, da je finančna oligarhija najvišja stopnja v razvoju boljševizma − poglejmo ruske in kitajske oblastnike, sami milijonarji in milijarderji −, je doslej neizrabljeno orožje. Ne ozirajmo se na dim kavarne Hayek, gnilobo Bruslja, čudaštvo trumpizma, ampak stopajmo po slovenski poti, ki nam bo omogočila, da bomo v Sloveniji živeli po slovensko.
