Piše: Dr. Janez Juhant, teolog in filozof
Očitno je Slovenija že drugič doživela »Svobodo« sprenevedanja in nasilja nad drugimi, ki so ga sejali levičarji prek medijev in nevladnih jasli. Medijska svoboda naj bi bila s to vlado kršena, a je bila tako velika, da so lahko dve leti s servilni mediji neovirano preparirali naivne Slovence iz usedlin neprečiščene komunistične polpreteklosti v medijih, sodstvu in drugih trdnjavah paradržave.
Ne garaško delo vlade, ne vsaj delna medijska drugačnost, ne dokumentarec Rada Pezdirja o udbovskih mafijskih poslih niti razkrivanje ropanja premoženja Slovencev nekoč in danes, v katerega je domnevno vpleten tudi zmagovalec volitev, niso dovolj prepričala večine volivcev, da ne bi nasedli novemu neznanemu obrazu. Rezultat je pričakovan: denar se bo delil nezakonitim kolesarjem in privilegiranim nevladnikom. Uveljavlja se servilnost, povprečnost in nedelavnost, zatirala se bo delavnost, samostojnost ustvarjalnost in sodelovanje, kar je nonšalantno napovedal novi mandatar, zaviral pa razvoj sposobnih, odločnih in delavnih ljudi.
Laž kot nesmrtna duša komunizma je orodje, ki z asistenco servilnih novinarjev in drugih vzporednih mehanizmov polpreteklosti obvladuje Slovenijo. Nasilno izključevanje se je začelo z medvojnim in s povojnim pobojem skoraj 20 tisoč odličnih, vodilnih in zglednih Slovencev, sledilo je še izgnanstvo sto tisoč drugih. Za delavci v tujini so celo v samostojni državi šli sposobni, marljivi in izobraženi, ki so iskali boljše priložnosti v bolj razvitih, demokratičnih in urejenih državah, ker doma povprečneži živijo na račun tujih žuljev. Samostojno Slovenijo bremenijo posledice enopartijskega pohabljanja z vzporednimi nepreglednimi finančnimi, sodnimi in medijskimi mehanizmi in zavirajo enakopraven vstop v družbeno demokratično tekmo, rezultat so tudi te volitve. Žalosten sem, spoštovani člani vlade, ki ste se v zahtevnih časih trudili za ohranjanje najboljše kondicije Slovenije, krepili njen mednarodni ugled in gospodarsko uspešnost, da niste dobili še večje podpore Slovencev in so zmagovalci povprečneži in anonimneži življenja na račun drugih. Hvala za vaš trud! Žal so bili od uličnih kričačev, ki so jim mediji ponudili svoja trobila, zavedeni mladi, upokojenci in drugi, da niso mogli prepoznati vašega garanja in delovanja za njihovo boljšo prihodnost. Očitno so obljube o zagotavljanju denarja ob pomoči interesov določenih medijskih hiš iz nič priklicale goloba, ki naj bi prinesel odrešilno vejico za slovensko ladjo, a se bo ta obračala na istem mestu ali celo vračala v polpreteklost. Bati pa se je, da bo »Svoboda« podobna oni po drugi svetovni vojni, še posebej ker se zdi, da je projekt podprlo ne le slovensko tranzicijsko ozadje, pač pa celo mednarodna levičarska internacionala in ob Putinovem napadu na Ukrajino nas lahko skrbi prihodnost Slovenije.
Ne glede na to upam, se bo očiščevanje Slovenije nadaljevalo. Karl Popper je sicer zapisal, da je umetnost, kako na dejansko oblast in njene privilegije prisesane spraviti s položajev. Že trideset let bolj ali manj uspešno, z vzponi in s padci poteka ta proces. Zadnja vlada je temu dala nov demokratični zagon. Ustvarjala je strateške pogoje in usmerjala k demokratični državi, vladavini prava in svobodi medijev, ki so v veliki meri lojalni trdnjavam privilegiranih iz nekdanjega režima in njihovim pogosto še bolj nasilnim, nesramnim in vase zagledanim potomcem partijsko-udbovskih povezav. Njihova skrb je le ohranjanje finančno-gospodarskih in prestižnih privilegijev, »pridobitev revolucije«. Znotraj njih se bohoti nedelo, neinovativnost in lojalnost tistim, ki jim omogočajo položaj. Vsak upor zoper to se kaznuje z izključevanjem tistih, ki se uprejo. Kar so ob medijskih privilegijih kot papige ponavljali levičarski propagandisti in se izčrpavali v ustvarjanju očitnih laži, je obrodilo želene sadove, zaradi katerih nas bo vse bolela glava. A nacionalni medij je prav tako naš kot vaš in verjamem, da kot demokrati znate šteti ne le do 90.
Ehrlich je ob tragični vojni za Slovence leta 1941 dejal: »Božja volja nas je hotela imeti za priče naše sramote in majhnosti … Treba je spet začeti, zakaj božja volja je, da se življenje vsak trenutek znova rodi.« Prepričan sem, da nas ob takih prednikih, ki so živeli in umirali za državo Slovenijo, čaka boljša prihodnost. Odprtih oči in složnih src si bomo z zavzeto opozicijo in pristno civilno družbo zato še naprej prizadevali za resnično svobodo in vlivali upanje Slovenkam in Slovencem ter vsem državljanom naše domovine.
