Piše: Bogdan Sajovic
Odkar je Rusija proti Ukrajini sprožila svoj roparski pohod, hm, denacifikacijsko omejeno akcijo, ruski troli, tako državno-profesionalni kot tudi amaterski, na spletnih omrežjih nabijajo nadure.
Saj ne da so bili nedejavni že pred rusko invazijo. Že leta troli namreč zasipajo splet z ruskim jamranjem zaradi nekakšnih krivic, za katere je kakopak kriv Zahod nasploh in ZDA še posebej, in seveda z »opozorili«, da bo ruski medved zdaj zdaj popenil in bo potem v treh dneh v Berlinu in dan kasneje pri Rokavskem prelivu. S tem se menda strinjajo tudi bolj ali manj vsi »zahodni strokovnjaki«, čeprav so troli vedno nekako pozabili navesti imena vseh teh silnih strokovnjakov. No, potem so konec letošnjega februarja ruski medvedi in druga živad končno prešli v napad in po skoraj treh mesecih na jugu in vzhodu Ukrajine obstali na maksimumu sto kilometrov od izhodišč invazije, na severu pa so že izgubili vse, kar so v prvih dneh osvojili. Daleč od »tri dni do Berlina«, kar pa trolov ne moti. Če bereš njihovo globokoumno in nasploh strokovno razlago, je Rusija itak dosegla, kar je hotela oziroma sploh ni šla na polno in tako le čisti stare zaloge, medtem, ko ima superorožje v rezervi oziroma so krivi Američani (kdaj pa niso), ker se je napad ustavil. Podobno konfuzno razlagajo tudi zahodne sankcije proti Rusiji. Prvi trdijo, da hoče grdi Zahod s tem, če bi nehal kupovati ruske surovine, izstradati Rusijo, drugi pa kričijo, da Rusija zdaj surovine prodaja drugam, in to za boljšo ceno kot pred tem, tretji, da Rusija pod sankcijami doživlja pravi razcvet, hkrati pa vreščijo, da zahodni prasci ne želijo sprejeti ruskih predlogov za konec vojne. Zakaj pa bi Rusija želela končati vojno, ali ne doživlja razcveta? V bistvu je prav zmedeno in kontradiktorno nabijanje ruskih trolov dokaz, da je ruski roparski pohod spodletel in da skuša Kremelj iz poloma le še rešiti, kar se še rešiti da.
Bogdan Sajovic je novinar Demokracije in urednik portala kulturnimarksizem.si.
