Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še hekerstvo

Piše: Mojca Škrinjar

Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še hekerstvo, so temeljne vrednote komunistov. Konec tedna smo imeli krajani Šiške  priložnost  poslušati predavanje dr. Rada Pezdirja, ki je predstavil svojo knjigo Vzporedni mehanizem globoke države. Obširno branje, ki zahteva kar nekaj bralčeve pozornosti in znanja, je strnil v nekaj poudarkov, začenši s  afero Farokh, kjer so Iranci v Novi ljubljanski banki (NLB) oprali goro dolarjev in jo preposlali naprej na sumljive naslove, povezane s terorizmom.

Ko je bilo 2010 že jasno, da  se zaradi sankcij z Iranom ne sme v EU bančno poslovati, je slovenska NLB  lepo sprejemala denar in ga pošiljala naprej. Policija ni storila nič, Nacionalni preiskovalni urad – NPU nič, Slovenska obveščevalna  agencija – Sova  nič. Takratni predsednik vlade Borut Pahor je dobil od Sove  neko  pomirjujoče  obvestilo in karavana je šla  naprej. Dr. Anže Logar, ki je skoraj desetletje zatem vodil preiskovalno komisijo o spornem bančnem poslovanju, je s strokovnim sodelavcem, raziskovalcem dr. Radom Pezdirjem, naletel na  tako imenovani primer Farokh povsem slučajno ter ga tudi temeljito raziskal. Vse kaže na to, da so centri moči zunaj takratne vlade  odkrito omogočali  pranje umazanega denarja.

Toda pranje denarja se ni zgodilo prvič. Afera Safti izpred časa osamosvojitve je razkrila  še mnoga ozadja. Kako so morali komunisti ustanoviti vzporedno ekonomijo, da so dobili vsaj nekaj deviz v  hirajočo Jugoslavijo, utemeljeno  tudi  na številnih moriščih, ki  je kot drugi socialistični eksperimenti propadala v dogovorni ekonomiji. Tako so v vzporedni ekonomiji komunisti švercali cigarete, trgovali z devizami,  zlorabljali igralnice. Ko se je Jugoslavija zlomila  zaradi norega socialističnega eksperimenta, je na pogorišču, tik pred najhujšim, iz vrelega kotla pobegnila Slovenija z ranami osamosvojitvene vojne, vendar v nov čas in novo varnost in vrednote. To smo mislili. In se hudo zmotili. Centralni komite Zveze komunistov nikoli ni prenehal delovati. Okrepljen z udbovskimi zlikovci, ki jim je bil nadrejen, in podprt z  ruskimi hekerskemi manirami, je očitno dejaven še danes.

Predavanje dr. Pezdirja, ki je potekalo pred  publiko in sočasno prek Zooma, za vse tiste, ki  se zaradi omejitve števila obiskovalcev niso mogli udeležiti predavanja, je bila kmalu po začetnih minutah  prekinjena povezava, saj je pooblaščenemu administratorju prenosa nekdo nepooblaščeno prevzel administratorske pravice in ta kar naenkrat ni mogel več  ugasniti mikrofona, kaj šele odklopiti vsiljivce, ki so vnašali nedostojne vsebine od kljukastih križev do žaljivih risb in grotesk, vse podkrepljeno z  ruskimi napisi.  Prevzeli so ekran in  ropotali. Zato smo jih ugasnili in tako so naši oddaljeni poslušalci žal ostali  brez predavanja. K sreči smo vse posneli in objavljamo na  Facebooku, Youtubu  ter na spletnih straneh mojcaskrinjar.si in davorinkopse.si.

Ta dogodek kaže, kako silen je strah preživelega CK KPS, da bi se ljudje osvestili in ugotovili, da bi že zdavnaj lahko imeli boljše plače, stanovanja in življenjske dobrine, ko  bi ne bil  denar poniknil  v norih mahinacijah že desetič preoblečenih komunistov.  Pri tem ne izbirajo sredstev, kako to preprečiti. Če so že uspešno udejanjili, da je tožilec škandalozno zavrgel ovadbo zaradi pranja iranskega denarja, je zdaj edina  nevarnost to, da bi se ljudje zavedli in množično vprašali policijski in sodni sistem, kaj se gredo. Da lahko  tožilci  in sodniki mirno pogledajo čez prste kriminalu mednarodne razsežnosti, pa naj gre za pranje denarja ali tihotapljenja mamil, zdaj ko so cigarete že iz mode.

Do kam so  udbokomunisti  še pripravljeni iti? Njihov “Rdeči center”, digitalna  kibernetsko  teroristična enota, dnevno izdela na  stotine izmišljenih naslovov z nič ali par sledilci, ki se zapodijo v socialna omrežja, da  lažejo, klevetajo, smešijo, medijsko morijo državljane in državljanke, zlasti politike  na desni in desni sredini. Delo teh »komunikatorjev« je treba plačati. Zato ne čudi, da sklad York, po vsej verjetnosti sploh ne tuj, temveč kar slovenski sklad, ki je nastal s krajo družbenega premoženja, zdaj želi državi prodati to, kar  je državi pravzaprav tako ali tako pripadalo.

Danes so ta malverzacija hoteli na Obali, drugič ukradena zelenica sredi Ljubljane, jutri nam bodo razprodali vse, kar je, da še pod mostom ne bomo mogli pomesti v minuti, kaj šele posesati (prosto po  socialistu Kordišu) kartonskih škatel, kjer bomo spali.

Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še hekerstvo, so temeljne vrednote komunistov. CK KPS je še dejaven, mi je nekje sredi devetdesetih let dejal moj, zdaj že pokojni oče. Nisem mu mogla verjeti. In vendar, kako prav je imel. Generacija naših starih staršev, staršev, nas, ki smo tudi v letih, spodobnih za staro starševstvo, je motrila premene komunistov. Če so nekoč tihotapili cigarete, vodili vzporedno ekonomijo, zakaj bi  zdaj verjeli, da je bilo pet (5) milijard evrov vrženih v reševanje tajkunskih  bančnih zablod, pametno, utemeljeno in pravično? Zakaj bi verjeli, da je prav, da so mednarodno preganjani tihotapci  mamil  lepo odkorakali na svobodo, ker so sodniki tako presodili? Zakaj bi verjeli, da je prav, da ima neki sodnik nepojasnjeno tri vrste iste diplomske listine, ki se med seboj vidno razlikujejo? In na koncu koncev, zakaj bi verjeli, da so avtorji vdora v  prenos Rusi, ne pa  Slovenci, ki vse skupaj prekrijejo z ruščino?

V prelomnih  volitvah, ki so natanko toliko pomembne kot odločitev za samostojno državo, se moramo  na volitvah 24. aprila  2022 odločiti. Vse, kar ni KUL ali golobje  usrano (oprostite izrazu, malo protiuteži vsem petkovim zoomovskim nesramnostim) oziroma nov/star obraz, praviloma produkt Udbe in CK KPS, bo v redu. Samo, da se za vekomaj pospravijo v svoje svetlansko maslene kuče, z diplomo ali brez. Oni iz Rdečega centra pa se lahko spravijo k poštenemu delu. Ker  imamo tovrstnega nevladnega bureka dovolj. In čisto vseeno je, kako se je vdor zgodil, pomembno je, zakaj se je zgodil. Ker jih je strah. Strah jih je ljudi, tistih, ki vsak dan vstanejo, napokajo otroke v avto ali na avtobus, jih peljejo v vrtec ali šolo, gredo na šiht, odgarajo svojih osem ur in več, se vrnejo po  otroke in doma kuhajo, perejo, delajo z otroki naloge in so veseli, da imajo streho nad glavo in preživetje. Toda morda bi bilo življenje lahko malo lažje, če bi nekaj več zaslužili in bolj sproščeno zadihali. Ko se bodo ti zavedli, kje tiči  preostanek njihovega zaslužka, ne komunistom niti njihovim hekerskim pomagačem ne bo več prijetno.

Mojca Škrinjar je poslanka v državnem zboru, bivša ravnateljica, bila državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter članica SDS.