Piše: Gregor Preac
V Pragi, Varšavi, Budimpešti so umaknili kipe svojih socialističnih diktatorjev, v Sloveniji še stojijo. In ne samo to: politiki strank Socialni demokrati (SD), Levica, SAB, LMŠ se jim celo klanjajo, jih častijo. Kult Borisa Kidriča je tako rekoč nedotaknjen, celo svoje Kidričevo še ima! Zagotovo bi ostalo tudi Kardeljevo, če ne bi bilo na Hrvaškem!
Prav tako je z ulicami. Veliko zelo vprašljivih junakov druge svetovne vojne, kjer po védenju domačinov velikokrat ni šlo za junaštva, temveč za zločine, razbojništvo ali pa so si po vojni umazali roke s klanjem poražencev in civilistov ter z ropanjem pri razlaščanju premoženja, ima svoje ulice. Nihče ni raziskal, nihče popravil leksikonov, popačene zgodovine.
Čemu se FDV, Mirovni inštitut v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Mariboru in Ljubljani pa njihove katedre za zgodovino, SAZU, muzeji, pokrajinski arhivi, zgodovinska stroka ne ukvarjajo sistematično s prejšnjim sistemom? So bili kadri tam nastavljeni partijsko in so celo sodelovali pri teh zločinih ali v zatiranju znanstvene in druge svobode?
V Sloveniji socializem šolski sistem izpušča ali ga ne označuje kot diktaturo oziroma ni moralne obsodbe socializma, komunizma. Ne omenja (dovolj) zločinov, povojnih pobojev, dachauskih procesov in drugih čistk, kraj premoženja, razlaščanja, nesmisla samoupravljanja, kulta osebnosti, indoktrinacije, prisluškovanj, nadzorovanj ljudi, niti odstavitve vlade slovenskega Dubčka Staneta Kavčiča leta 1972.
Rdeči mediji prikrivajo zločine socializma
Rdeči mediji (Delo, Večer, Dnevnik, POP TV, RTV Slovenija, Mladina) še zmeraj prikrivajo zločine socializma oziroma jih ignorirajo, ko ne raziskujejo povojnih pobojev, političnih procesov niti preganjanja novinarjev, pisateljev! Povojne zločince celo odkrito branijo! Nedavno umrli dr. Ljubo Bavcon, pa v zadnjem desetletju umrli Mitja Ribičič, France Popit in Janez Stanovnik in še živi rdeči krvnik Milan Kučan (v vrhu prejšnjega sistema od 1968) so tipični primerki ljudi, ki v tej politiki skrivanja in namerne pozabe umazanij, povojnih zločinov socializma, ZKS, JLA, Udbe nikoli niso kazensko odgovarjali. Obratno, prejemali so najvišja državna odlikovanja. Nasploh je zato večina povojnih odlikovanj in nagrad ideološko, intelektualno, strokovno, umetniško spornih, prav tako tudi Prešernova, Jenkova, Ježkova … nagrada!
Od kod so prišli do lastništva večine glavnih medijev?
Nihče ni doslej sistematično raziskal, niti kriminalisti niti davčni urad, ne katedra za novinarstvo na FDV, kdo, kako, s čim, od kod so prišli do lastništva večine glavnih medijev, po mnogih indicih kupljenih tudi z denarjem, ki je organizirano poniknil v tujino ob koncu socializma in Jugoslavije. Podobno so takrat izginili številni arhivi ali pa so leve vlade poskrbele, da so zaprti! Ukvarjamo se samo še z jalovim preživetjem, z EU, Natom, periodičnimi gospodarskimi krizami, migracijami z Balkana, iz islama, s pandemijo, ne pa s smiselno utrditvijo in promocijo države, z rehabilitacijo, zdravljenjem, utrditvijo v socializmu obglavljenega naroda in narodne kulture, domoljubja, samozavesti, podjetnosti!
Če imamo lahko agencijo za migracije in poplavo drugih agencij, čemu nimamo agencije oziroma celo ministrstva za narod in demokracijo, ki bi pripravilo strategijo razvoja in širjenja naroda, domoljubja, narodne kulture, narodnega gospodarstva, pa sistematično vodilo preučevanje, odpravljanje vseh anomalij socializma, odprlo muzej komunizma in socializma ter druge manjkajoče muzeje, predlagalo zamenjavo spornih imen ulic, uredilo park komunizma in socializma za kipe komunizma in socializma, posejane po mestih in gozdovih, skratka smiselno utrdilo temelje države in vrnilo ves zgodovinski spomin, ki ga je socializem sistematično brisal, ko se je vsa zgodovina v SFRJ začela leta 1941!
Z bruseljskim planskim gospodarstvom in liberalno-socialdemokratsko avtokratskostjo EU, z nadaljnjimi migracijami z obubožanega Balkana, posebej iz BiH in s Kosova, pa dodatno iz islama Afrike in Azije je Slovenija vse manj država, nezrel, razklan, zbalkaniziran, socialistično retardiran slovenski narod pa je, kakor je bil v SFRJ, še zmeraj kulturno, intelektualno, številčno zelo ogrožen!
