Protestirajo, ker je vlada napačne barve.
Podobni motivi ženejo tudi režiserje protestov v Sloveniji. Tudi tu ni naključij in ne gre za nič drugega, kot za prevzem oblasti na ulici, s pomočjo naivnih in malo manj naivnih protestnikov. Slednji so svoj pohod proti vladi napovedali še preden se je ta oblikovala, kar že samo po sebi veliko pove. Ne protestirajo zato, ker vlada ne bi delala dobro, ampak zato, ker je napačne barve. V isti sapi, ko na javnih mestih vzklikajo grožnje s smrtjo, nosijo table z žaljivimi napisi, izzivajo policiste, neodgovorno kršijo pravila ter s tem ogrožajo zdravje nas vseh, tarnajo, da tonemo v diktaturo. Pisana druščina je to. Med protestniki se najdejo posamezniki, željni pozornosti, nič hudega sluteči naivneži, ekstremno levi politiki, javni zaslužkarji, nekateri, ki se jim zdi zabavno sodelovati v skupinskih seansah, drugi, ki iz čiste radovednosti pridejo pogledat, kako vse skupaj zgleda. Med njimi so tudi antifovci, plačanci in uvoženi črnosrajčniki. Podjetnikov, kmetov, zaposlenih iz realnega sektorja ni videti.
»Smrt janšizmu« je njihova rdeča nit. To je grozljivo! Višek sprenevedanja so razlage, da pri tem ne gre za obsodbe vredno in jasno izraženo grožnjo s smrtjo točno določenim ljudem. Kaj pa je potem to, če ne grožnja? Hec? Poskusite se iti tak hec z nekom z drugega političnega pola. To je celo več kot grožnja samo eni osebi, saj je uperjena v vse, ki podpiramo politiko Janeza Janše, vlado in stranko SDS. Brez strahu in s podporo medijev nam grozijo s smrtjo, obkladajo z najbolj nizkotnimi izrazi, lažejo in zavajajo. Obenem pa so jih polna usta lepih besed o demokraciji, svobodi, enakosti, poštenju, pravici in vladavini prava. Kako sprevrženo!
Resolucija Evropskega parlamenta proti rasizmu.
Enako sprevržena je tudi resolucija proti rasizmu, o kateri smo v Evropskem parlamentu glasovali prejšnji teden. Če nisi z nami, si proti nam, so rekli nekoč, in tiste, ki so bili »proti nam« odstranili za vedno. Tokrat so se ustavili pri besedah: »če nisi glasoval za resolucijo, potem si rasist«. Tega vnaprej pričakovanega spina se je zavedala tudi Evropska ljudska stranka – in popustila. Imeli smo pripravljeno svojo resolucijo, ki smo se ji odpovedali in pristali na skupni predlog več političnih skupin. Škoda. Čedalje večkrat se brez potrebe umaknemo in sprejmemo diktat nasprotne strani, pa naj gre za podnebje, migracije, rasizem ali kaj drugega. Pademo na nastavljene limanice in skrajni čas bi bil, da se tudi naša politična skupina vpraša, do katere meje lahko sprejema takšno servilno politiko in hkrati ohranja vodilno vlogo v Evropski uniji. Če bo šlo tako naprej, se bo EU, z vsemi njenimi vrednotami vred, zlomila. Tega bi mi bilo zelo žal, saj menim, da gre za največji dosežek v evropski zgodovini.
Da se zlom ne bi zgodil, bi morali biti bolj odločni. Politična korektnost za vsako ceno ni dobra! Ne moremo brez kritičnega razmisleka sprejemati politične pamflete, ki nam jih vsiljujejo od zunaj. Pri pripravi resolucije smo šli celo tako daleč, da smo se odpovedali stavku »Vsa življenja štejejo«, ker naj bi bil rasističen. V tem stavku ni nič rasističnega. Ni mišljen rasistično in nima rasističnega sporočila. Podtikanje, da ne razumemo, za kaj pri rasizmu gre, je podcenjujoče. Na to enostavno ne smemo pristati.
V skupni resoluciji je precej navedb, s katerimi se nikakor ne morem strinjati. Res je, da je skupna rešitev vedno rezultat pogajanj in popuščanja, ampak od neke točke dalje kompromisa ni več mogoče skleniti. Po moji oceni je v resoluciji več takšnih točk. Med drugim je zapisano tudi, da podpiramo (!) najnovejše množične proteste proti rasizmu in diskriminaciji, ki so se začeli v evropskih(!) prestolnicah in mestih. Ne, jaz tega ne podpiram! Nasprotno! Menim, da je to zelo nevarno, saj protesti postajajo vse bolj nasilni. Mnogi jih izkoriščajo tudi za vandalizem, razbijanje. To niso več protesti, kjer potestniki na miren in kulturen način sporočajo, kaj jih v družbi moti.
V času Obame ni bilo sistemskega rasizma.
Zavedam se, da so danes težave z rasizmom in diskriminacijo, pa ne le do temnopoltih, še vedno prisotne in da izzivov na tem področju ne manjka. Najbrž ne toliko na zakonodajni ravni kot v glavah ljudi. Ob tem ni odveč spomniti, da so imeli v ZDA, kjer naj bi vladal strukturni rasizem, kar osem let na oblasti demokratskega temnopoltega predsednika države. Kako je bilo pa takrat s sistemskim rasizmom, oziroma kaj je Obama naredil za to, da ga ne bi bilo? In zakaj se podobni shodi niso dogajali že takrat? Zakaj ravno zdaj? Saj vendar nihče ne verjame, da je bila smrt Floyda, ki jo najostreje obsojam, in ki naj bi sprožila proteste, edina te vrste v zadnjem desetletju.
Seveda sem proti rasizmu.
Zaradi glasovanja proti resoluciji moje nasprotovanje vsem krivicam, ki se dogajajo zaradi rase, ni nič manjše. Ostro obsojam rasizem in diskriminacijo na vseh področjih. Ne samo, da sem proti, v vseh političnih odločitvah, pri katerih sodelujem, si prizadevam za enakopravnost. Z nasprotovanjem resoluciji ne sporočam, da življenja temnopoltih ne štejejo. Sporočam, da ne pristajam na populistično politično sprenevedanje. Zavračam sprejemanje neuravnoteženih predpisov in pobud, ki na daleč izgledajo pozitivno in neškodljivo, v resnici pa na prefinjen način, včasih pa celo povsem odkrito in grobo, načrtno načenjajo naš način življenja, naše vrednote in demokracijo. Tudi politični korektnosti je potrebno enkrat postaviti meje.
Romana Tomc
