Nova vlada še ni bila niti izglasovana s strani poslancev v parlamentu, že so na ljubljanskih ulicah bili organizirani protesti skrajne levice pod geslom “Proti politiki sovraštva”. Transparenti “Smrt Janšizmu, svoboda narodu”, “Ljudožerci proti kameleonom”, “izdajalske podgane” ter vzklikanje “Ubi Janšo” in še bi lahko našteval, so sejanje sovraštva, ravno to pa sami tako radi pripisujejo svojim političnim nasprotnikom, torej delajo ravno tisto kar očitajo drugim. Izdajo lahko pripišejo samim sebi. Petkov protest je bil nekakšna oblika panike ter obupa z animoznostjo do drugače mislečih. Skratka, natanko tako kot je že skozi celotno njihovo zgodovino.
Je odraz protesta mogoče tudi strah pred tem, da bo na oblasti vlada, ki bo za razliko od prejšnje, sposobna nekaj narediti? Ali gre nemara za prisoten nemir pri posameznikih, ki v ozadju vlečejo niti iz prikrite oblasti, torej globoke države? Morda bojazen pred izgubo neosnovanih privilegijev? Najverjetneje gre za preplet vsega tega.
Nikjer v največjih slovenskih medijih ni bilo moč zaslediti kakršnegakoli nestrinjanja ali obsojanja petkovih protestov, ali vsaj kakšne besede o očitkih shoda, kar nakazuje na pasivno vzpodbujanje in podpiranje tega dogodka ter medijsko zavajanje ljudi, kar je že nekaj časa praksa v Sloveniji. Za nameček si še nacionalna televizija, kateri plačujemo RTV prispevek, in bi morala biti najbolj nepristranski ter objektiven medij, privošči napasti prvaka Stranke modernega centra zaradi dogovora za sestavo vlade s Slovensko demokratsko stranko. Gospod Počivalšek se je kljub vsemu odzval mirno in profesionalno, povrhu vsega pa se še na eleganten način otresel provokacij voditeljice.
Že takoj na začetku oznanitve protesta je bilo jasno, da s tem ne bodo dosegli tistega kar so pričakovali, torej preklic dogovora med novimi koalicijskimi partnerji. Posledice celotnega dogajana so se izrazile v burnih in vnetih razpravah na družbenih omrežjih ter tako na površje ponovno spravile negativne komentarje. Mirno lahko rečemo, da se je množica, ki se je v petek zbrala na ljubljanskih ulicah bolj ali manj osmešila. Na prvi pogled je vse skupaj izgledalo kot kakšna jugoslovanska nostalgija ali vstaja partije z rdečimi zvezdami. Videti ni bilo nobene slovenske zastave, morda je bila ena ali največ dve, a še tisti najverjetneje prinešeni po pomoti. Takšne prizore je kar težko gledati saj je težko oceniti ali jim je bolj mar za Slovenijo ali katero drugo državo. Morda bi bilo bolj smiselno, da bi protestirali pred svojim lastnim ogledalom. Nekateri se žal še vedno ne morejo sprijazniti, da je Slovenija samostojna država in še vedno živijo v zgodovini.
Slovenija v tem trenutku potrebuje vlado z odločnim in neomahljivim predsednikom vlade, ki ima bogate izkušnje na političnem parketu in več kot ustrezno kilometrino, torej predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo. Svojo vlogo v koaliciji morajo odigrati tudi stranke in pri tem na prvo mesto postavljati interese ter dobrobit Slovenije. Na najvišjih položajih bodo potrebni karakterno močni ljudje, brez mehkužce, torej nasprotno od tega kar je bilo v vladi Marjana Šarca. Pomembno je da koalicija ostane enotna, odločno postopa proti izzivom naproti saj bo le tako uspela v svoji nameri. Vsekakor bo nova vladajoča koalicija v zelo nezavidljivem položaju, v prvi vrsti zaradi perečih problemov v zdravstvu, novem valu migrantov in “tempirane bombe” novega koronavirusa.
Naprej Slovenija!
