Piše: dr. Štefan Šumah
Smisel podjetja je ustvarjanje dobička na prostem trgu, kjer naj bi država ustvarjala enakovredne pogoje, preprečevala torej monopole vseh vrst, ki vodijo do neupravičenih rent. Dobiček bi se moral ustvarjati v zdravi tekmi na trgu. Od tega pa naj bi imeli koristi tudi potrošniki skozi nižje cene, boljše storitve, boljše izdelke … Nagrade upravam so samo posledica uspešnega vodenja podjetja na neusmiljenem trgu in uspeha v boju s konkurenco.
Slovenija naj bi bila z oskrbo električne energije več kot 90-odstotno samozadostna, kar pomeni, da bi z lastno proizvodnjo pokrila več kot 90 odstotkov vseh svojih potreb, zato se postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno električno energijo poceni izvažati in drago kupovati uvoženo. Tu nekaj smrdi, očitno gre za špekulativne posle. Vzorčni primer špekulativnih poslov je Gen-I. In zanimivo, največ takih poslov se je dogajalo prva v času, ko je bil njegov direktor naš energetski genij, sedaj predsednik vlade. Pod njegovim vodstvom je imel pravzaprav Gen-I izrazito nizek dobiček, lani pa ga je imel več kot 200 milijonov. In ves ta dobiček gre predvsem in samo na račun monopola, ki ga ima pri prodaji elektrike in NEK. Ljudje pa plačujemo drago, predrago elektriko! Pa ne samo prebivalci, draga cena električne energije v Sloveniji močno bremeni tudi gospodarstvo.
Vprašanje pa je, kako se bo teh dobrih 200 milijonov dobička delilo, kam bo šel ta dobiček? Udeležba na dobičku oziroma dividenda je temeljna korporacijska pravica imetnika lastniškega deleža, o čemer odloča skupščina. Če smo malo bolj natančni, gre za delitev bilančnega dobička, saj skupščina na predlog uprave odloča o njegovi delitvi. Bilančni dobiček je kategorija, ki predstavlja seštevek čistega dobička oziroma izgube, prenesenega dobička ali izgube in rezerv iz dobička. In Gen-I že dlje časa posluje pozitivno, vendar še nikoli s tako visokim dobičkom, pri čemer pa je treba izrecno poudariti, da s še nikoli tako visokimi cenami za končne uporabnike.
Postavlja se vprašanje, ali je poslovodstvo monopolista sploh upravičeno do nagrad za dobro poslovanje, če jim je tako poslovanje omogočeno brez konkurence na trgu.
In kdo je v končni fazi lastnik Gen-I, čeprav ima zelo prepleteno lastniško strukturo? Država. Dobiček naj bi torej šel predvsem njej. Ni treba biti ravno finančni strokovnjak, da lahko predvidiš, kako se bo delil dobiček. Verjetno ga gre nekaj v rezerve, nekaj za nagrade in večina posredno, skozi izplačilo dividend nazaj v državni proračun. Višina posameznih postavk v odstotkih je, razen zakonsko določenih, samo stvar dogovora skupščine.
Dobro, če je prva postavka, rezerve, upravičena, saj je tudi zakonsko zahtevana, pa sta drugi dve postavki vsekakor vprašljivi. Gen-I je podjetje v lasti države in bo šla večina dobička tako ali tako državi. V tem primeru gre pravzaprav za prikrito obdavčitev potrošnikov, ki poleg vseh davkov, trošarin in prispevkov, ki so obešeni na osnovno ceno električne energije, plačujemo še dodaten davek državi skozi dobiček podjetja oziroma visoke cene, sploh pa, če pri tem upoštevamo, da se je dobiček glede na lansko leto skoraj podeseteril ob 30-odstotnem padcu prometa.
Še bolj vprašljivo pa je izplačilo nagrad poslovodstvu, ki bi jih dobili poleg že tako za Slovenijo ekstremno visokih plač. Postavlja se vprašanje, ali je poslovodstvo monopolista sploh upravičeno do nagrad za dobro poslovanje, če jim je tako poslovanje omogočeno brez konkurence na trgu.
Sicer je dobiček cilj vsakega podjetja in tudi nagrade za poslovodstvo so v poslovnem svetu nekaj običajnega, vendar je dobiček nagrada za nastop na trgu in nagrada poslovodstvu nagrada za uspešen boj z konkurenco. V primeru Gen-I pa ni ne enega ne drugega, ne realnega trga ne konkurence, ampak je dobiček posledica predvsem »lupljenja« potrošnikov. Posledično pa bi bilo tudi izplačilo nagrade poslovodstvu za uspešnost navadna barabija, zakonita, a vseeno barabija!
