Piše: dr. Andreja Valič Zver
Ob vseh peripetijah na slovenski pred- in povolilni politični sceni človeka mika, da bi gromko zaklel, se pokril čez glavo z debelo odejo in kot Trnuljčica zaspal za kakšnih sto let. A grenko šalo na stran. Ni čas za spanje, ni čas za obupovanje, ampak je čas povolilne aritmetike, ki bo v marsičem odločala o usodi Slovenije v prihodnjih sto in več letih. Ugibanja »kdo s kom« se kotalijo skozi večinske medije in socialna omrežja. Po vseh predvolilnih zaklinjanjih, seštevanjih, odštevanjih, deljenjih in množenjih prihajajo na dan predvsem človeški nagoni po moči, oblasti, denarju, vplivu. Sintagma o politiki kot »delu za skupno dobro« se je že zdavnaj osramočena skrila v kot.
Pa vendarle si velja pobliže ogledati nekaj spoznanj letošnjih državnozborskih volitev. Med njimi izstopa dejstvo, da smo Slovenci izrazito razdeljen narod, ki sovraži tistega »drugega«. Dovolj je le prebirati zapise na socialnih omrežjih, v revolucionarnih tednikih a la Mladina ali si ogledati oddaje »hamas« na nacionalni TV, ki jo prisilno plačujemo vsi davkoplačevalci. Žal je dosedanji predsednik vlade izdatno pripomogel k tej uničevalni paradigmi z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma, uničenjem Muzeja slovenske osamosvojitve, izrazito enostransko spominsko govorico (poveličevanje t. i. NOB), napadalno politiko do podjetnikov, zdravnikov in kmetov, zadolževanjem prihodnjih generacij idr. Spomnimo se, da je Demosov program v prvi (!) točki obsodil povojni totalitarni režim na Slovenskem, ki je kršil človekove pravice in vzdrževal državljansko vojno na področju ideologije. Demos je obljubil miren prehod v demokracijo, brez revanšizma, popravo vseh krivic, javni spomin na vse mrtve, rehabilitacijo po krivem obsojenih, denacionalizacijo, objektivnejši prikaz zgodovine, še zlasti v šolskih učbenikih, karitativno dejavnost Cerkve in narodno spravo.
Dandanes seveda lahko ugotavljamo, da je slovenski državi na mnogih področjih spodrsnilo in smo zavili v napačno smer. A takšno »vsegliharstvo« je ob neizpodbitnem in dokazljivem vladanju levega pola večino časa po osamosvojitvi povsem deplasirano in nevarno početje. Spodbujajo ga celo nekateri politični »analitiki«, kot sta Lukšič in Kresalova, ki so pogrnili v politični areni, za komentiranje le-te pa se čutijo nadvse kvalificirani. Pravljice za naivne volivce prodajajo na vseh koncih in krajih, verjetno ne zastonj. Razumi, kdor more.
Drugo spoznanje je povezano z volilnim sistemom, ki je – milo rečeno – izjemno krivičen do slovenskih volivcev. Res je težko razumeti, da v parlament pride neka ekstremna levičarka, partnerica bivšega predsednika vrhovnega sodišča, ki se je bahal s pištolo na pisalni mizi. Zbrala je 1.014 glasov, medtem ko zaradi zveriženega volilnega sistema ni bil izvoljen mlad, izobražen in perspektiven desni politik z zbranimi 4.052 glasovi. Vem, vem, boste porekli, tako pač je … a težko me bo prepričati, da gre za dober in pravičen sistem, pa naj ga obračamo tako ali drugače. V ljudeh se zato krepi občutek opeharjenosti in razočaranosti nad »politiko«. Ne, dragi moji, politika tudi v tem primeru ni neka abstrakcija in nadnaravni pojav, ampak je produkt človeškega uma in ne nazadnje tudi zelo praktičnih veščin. V tem primeru in še mnogih drugih se zdi, kot bi jih vzeli iz knjige Volilne prevare Foruma São Paulo avtorja Alejandra Peñe Escluse, ki ugotavlja veliko podobnost med latinskoameriškimi in slovenskimi volilnimi prevarami.
In še tretje – a razveseljivo in upanje vzbujajoče spoznanje – je dejstvo, da so mladi volili bolj desno. V Evropi je znano, da so najstniki v zadnjih desetletjih značilno bolj desno usmerjeni, zaradi česar so imele evrokratske strukture pomisleke, da bi prag za volilno pravico znižali z 18 na 16 let. No, pri nas v Sloveniji tega nismo zaznavali, dokler se to ni izkazalo na letošnjih parlamentarnih volitvah. To je pomembno, saj mladi ne sprejemajo več zblojenih levih ideoloških receptov (woke, lgtbiq plus, kulturni marksizem ipd.). In še – v bodoče bomo odpornejši na take zadeve!
Naj zato z vstajenjskim upanjem zaželim vsem bralkam in bralcem mirne in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj nas upanje ne zapusti niti v najtemnejših trenutkih!
